Razodetje (Apokalipsa)

Razodetje (Apokalipsa) Uvod in pozdrav 1 1 Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da bi pokazal svojim služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi. Sporočil ga je po svojem angelu svojemu služabniku Janezu.
2 Ta je pričeval za Božjo besedo in za pričevanje Jezusa Kristusa: za vse, kar je videl.
3 Blagor tistemu, ki bere, in tistim, ki poslušajo besede tega prerokovanja in izpolnjujejo, kar je zapisano v njem! Kajti čas je blizu.
4 Janez sedmim Cerkvam, ki so v Aziji: milost vam in mir od njega, ki je, ki je bil in ki pride, in od sedmih duhov, ki stojijo pred njegovim prestolom,
5 in od Jezusa Kristusa, ki je zanesljiva priča, prvorojenec izmed umrlih in vladar nad kralji zemlje. Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov
6 ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.
7 Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli, in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji. Da, amen.
8 Jaz sem Alfa in Omega, govori Gospod Bog, on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.
Janezu se prikaže Kristus 9 Jaz, Janez, vaš brat in z vami soudeležen pri stiski, kraljestvu in stanovitnosti v Jezusu, sem bil zaradi Božje besede in zaradi Jezusovega pričevanja na otoku, ki se imenuje Patmos.
10 Na Gospodov dan me je navdal Duh in za seboj sem zaslišal močen glas kakor glas trobente,
11 ki je rekel: »Zapiši, kar vidiš, v knjigo in pošlji sedmim Cerkvam: v Efez, v Smirno, v Pêrgamon, v Tiatiro, v Sarde, v Filadelfijo in Laodikejo!«
12 Obrnil sem se, da bi videl, čigav glas je govoril z menoj. Ko sem se obrnil, sem zagledal sedem zlatih svečnikov
13 in sredi med svečniki nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Oblečen je bil v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom.
14 Njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, njegove oči so bile kakor ognjen plamen,
15 noge je imel kakor v pêči razbeljen bron, glas pa kakor glas mnogih vodá.
16 V desnici je držal sedem zvezd in iz ust mu je segal oster dvorezen meč, njegovo obličje pa je bilo kakor sonce, kadar žari v vsej svoji môči.
17 Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji
18 in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja.
19 Zapiši torej, kar si videl, kar je in kar se bo zgodilo poslej!
20 Skrivnost sedmih zvezd, ki si jih videl v moji desnici, in sedmih zlatih svečnikov pa je v tem: sedem zvezd so angeli sedmih Cerkvá, sedem svečnikov pa sedem Cerkvá.«

Sporočilo Efezu 2 1 »Angelu Cerkve v Efezu piši: ›To govori on, ki drži v svoji desnici sedem zvezd in ki stopa med sedmimi zlatimi svečniki.
2 Vem za tvoja dela, za tvoj trud in za tvojo stanovitnost; vem tudi, da ne moreš prenašati hudobnih. Preizkusil si tiste, ki sebe imenujejo apostole, pa niso, in si v njih odkril lažnivce.
3 Stanoviten si in si marsikaj prenesel zaradi mojega imena, pa se nisi utrudil.
4 Vendar imam zoper tebe to, da si opustil svojo prvotno ljubezen.
5 Spomni se torej, od kod si padel, spreobrni se in opravljaj prvotna dela! Če pa se ne spreobrneš, bom prišel k tebi in odstranil tvoj svečnik z njegovega mesta.
6 Vendar ti je v dobro to, da sovražiš dela nikolajevcev, saj jih tudi sam sovražim.
7 Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. Zmagovalcu bom dal jesti z drevesa življenja, ki je v Božjem raju.‹«
Sporočilo Smirni 8 »Angelu Cerkve v Smirni piši: ›Tole govori Prvi in Zadnji, ki je bil mrtev, a je oživel.
9 Vem za tvojo stisko in za tvoje uboštvo – vendar si bogat – ter za obrekovanje tistih, ki se razglašajo za Jude, pa to niso, marveč so satanova shodnica.
10 Nič se ne boj tega, kar ti je pretrpeti. Glej, hudič bo nekatere izmed vas vrgel v ječo, da bi vas preizkusil: deset dni boste v stiski. Bodi zvest vse do smrti in dal ti bom venec življenja.
11 Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. Kdor zmaga, ga druga smrt gotovo ne bo prizadela.‹«
Sporočilo Pêrgamonu 12 »Angelu Cerkve v Pêrgamonu piši: ›To govori on, ki ima ostri dvorezni meč.
13 Vem, kje prebivaš: tam, kjer ima satan svoj prestol. Vendar se držiš mojega imena in nisi zatajil vere vame niti v dneh, ko je bil Antípa, moj zvesti pričevalec, umorjen tam pri vas, kjer domuje satan.
14 Toda nekaj ti moram očitati: pri sebi imaš ljudi, privržence Bileámovega nauka. Ta je učil Baláka zavajati Izraelove sinove v greh, jesti malikom žrtvovane jedi in nečistovati.
15 Prav tako imaš tudi ljudi, ki sledijo nauku nikolajevcev.
16 Spreobrni se torej! Če pa se ne boš, bom prišel prav kmalu k tebi in se bojeval proti njim z mečem svojih ust.
17 Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam. Zmagovalcu bom dal od skrite mane. Dal mu bom tudi bel kamenček in na kamenčku bo napisano novo ime: tega ne pozna nihče, razen tistega, kdor ga prejme.‹«
Sporočilo Tiatiri 18 »Angelu Cerkve v Tiatiri piši: ›To govori Božji Sin, ki ima oči kakor ognjen plamen in noge, podobne razbeljenemu bronu.
19 Vem za tvoja dela, za tvojo ljubezen, za tvojo vero, za tvoje služenje in za tvojo stanovitnost. Tudi vem, da so tvoja poslednja dela številnejša od prejšnjih.
20 Vendar ti moram očitati, da trpiš Jezabelo, tisto ženo, ki se razglaša za prerokinjo ter uči in zavaja moje služabnike, naj se predajajo nečistovanju in uživajo malikom žrtvovane jedi.
21 Dal sem ji čas, da se spreobrne, a se noče odvrniti od svojega nečistovanja.
22 Glej, vržem jo na bolniško posteljo, tiste, ki so nečistovali z njo, pa v veliko stisko, če se ne bodo odvrnili od njenega početja.
23 Tudi njene otroke bom udaril s smrtjo. Tako bodo vse Cerkve spoznale, da sem jaz tisti, ki preiskuje obisti in srca, in vsakemu izmed vas bom povrnil po njegovih delih.
24 Drugim v Tiatiri, ki se ne držijo tega nauka in niso spoznali satanovih globočin, kakor pravijo, ne bom nalagal drugega bremena.
25 Obdržite pa to, kar imate, dokler ne pridem.
26 Kdor zmaga in vztraja do konca v mojih delih, temu bom dal oblast nad narodi;
27 pasel jih bo z železno palico, kakor se drobijo lončene posode.
28 Tako sem tudi jaz prejel oblast od svojega Očeta. Tistemu, ki zmaga, bom dal tudi zvezdo danico.
29 Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.‹«

Sporočilo Sardam 3 1 »Angelu Cerkve v Sardah piši: ›To govori on, ki ima sedem Božjih duhov in sedem zvezd. Vem za tvoja dela: imaš ime, da si živ, a si mrtev.
2 Zbúdi se in okrêpi, kar je še ostalo in je na tem, da umre, saj nisem našel, da bi bila tvoja dela dopolnjena pred mojim Bogom.
3 Spomni se torej, kako si prejel in slišal, dŕži se tega in se spreobrni. Če pa se ne zbudiš, pridem kakor tat in nič ne boš vedel, katero uro pridem k tebi.
4 Vendar imaš v Sardah nekaj oseb, ki niso umazale svojih oblačil. Te bodo hodile z menoj v belem, ker so tega vredne.
5 Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela oblačila. Njegovega imena ne bom izbrisal iz knjige življenja, ampak ga bom priznal pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli.
6 Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.‹«
Sporočilo Filadelfiji 7 »Angelu Cerkve v Filadelfiji piši: ›To govori Sveti, Resnični, on, ki ima Davidov ključ: če odpre, ne bo nihče zaprl, če pa zapre, ne bo nihče odprl.
8 Vem za tvoja dela. Glej, pred tabo sem na stežaj odprl vrata, ki jih nihče ne bo mogel zapreti. Čeprav imaš majhno moč, si vendar ohranil mojo besedo in nisi zatajil mojega imena.
9 Glej, iz satanove shodnice ti podarjam nekatere izmed tistih, ki se razglašajo za Jude, pa niso, ampak lažejo. Glej, poskrbel bom, da pridejo in padejo pred tvoje noge ter spoznajo, da sem te vzljubil.
10 Ker si ohranil mojo stanovitno besedo, bom tudi jaz obvaroval tebe pred uro preizkušnje, ki bo prišla nad vesoljni svet, da preizkusi prebivalce na zemlji.
11 Pridem kmalu. Trdno dŕži, kar imaš, da ti nihče ne odvzame venca.
12 Kdor zmaga, ga bom naredil za steber v svetišču svojega Boga in nikoli več ne pojde iz njega. Nanj bom napisal ime svojega Boga in ime mesta svojega Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja z neba od mojega Boga, ter svoje novo ime.
13 Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.‹«
Sporočilo Laodikeji 14 »Angelu Cerkve v Laodikeji piši: ›Tole govori Amen, zvesta in resnična priča, začetek Božjega stvarjenja.
15 Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč!
16 Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.
17 Praviš: premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem. Ne zavedaš se, da si siromak in bednež, ubog, slep in nag.
18 Svetujem ti, da kupiš od mene zlata, v ognju prečiščenega, tako da obogatiš, in belih oblačil, da se pokriješ in se ne pokaže sramota tvoje golote, ter mazila, da si natreš oči in spregledaš.
19 Jaz karam in vzgajam vse, ki jih ljubim: bodi torej goreč in se spreobrni.
20 Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.
21 Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol, kakor sem tudi sam zmagal in sédel s svojim Očetom na njegov prestol.
22 Kdor ima uho, naj prisluhne, kaj govori Duh Cerkvam.‹«

Slavje v nebesih 4 1 Zatem sem videl: glej, odprla so se vrata na nebu in prvi glas, ki sem ga slišal govoriti z mano kakor trobento, je rekel: »Stopi sem gor in pokazal ti bom, kar se mora zgoditi poslej.«
2 V hipu me je navdal Duh. In glej, v nebesih je stal prestol in na prestolu je sedèl nekdo.
3 Sedeči je bil na pogled podoben kamnu jaspisu in sardiju, vsenaokrog prestola pa se je pela mavrica, na oko podobna smaragdu.
4 Okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, ogrnjenih v bela oblačila, z zlatimi venci na glavah.
5 Od prestola so prihajali bliski, glasovi in gromi. Pred prestolom je plamenelo sedem bakel: te pomenijo sedem Božjih duhov.
6 Pred prestolom pa je bilo kakor stekleno morje, podobno kristalu. Sredi pred prestolom in okrog njega so stala štiri živa bitja, spredaj in zadaj polna oči.
7 Prvo živo bitje je bilo podobno levu, drugo bitje je bilo podobno juncu, tretje bitje je imelo obličje kakor človek, četrto bitje pa je bilo podobno letečemu orlu.
8 Ta štiri bitja so imela vsako po šest perutnic in so bila vsenaokrog in znotraj polna oči. Brez prenehanja so govorila noč in dan: »Svet, svet, svet, Gospod Bog, vladar vsega, ki je bil, ki je in ki pride!«
9 In kadar so ta živa bitja izrekala slavo, čast in zahvalo njemu, ki sedi na prestolu in živi na veke vekov,
10 je štiriindvajset starešin popadalo pred sedečim na prestolu in molilo njega, ki živi na veke vekov, ter metalo svoje vence pred prestol in govorilo:
11 »Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo, čast in moč, ker si ustvaril vse reči, po tvoji volji so bivale in bile ustvarjene.«
Knjiga in Jagnje 5 1 In v desnici njega, ki je sedèl na prestolu, sem videl knjigo, popisano znotraj in zunaj in zapečateno s sedmimi pečati.
2 Videl sem silnega angela, ki je klical z močnim glasom: »Kdo je vreden, da odpre knjigo in odtrga njene pečate?«
3 Toda nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod zemljo ni mogel odpreti knjige ne pogledati vanjo.
4 Silno sem jokal, ker se ni našel nihče, ki bi bil vreden, da odpre knjigo in pogleda vanjo.
5 Tedaj mi je rekel eden izmed starešin: »Ne jokaj! Glej, zmagal je lev iz Judovega rodu, Davidova korenina, da bi odprl knjigo in njenih sedem pečatov.«
6 Tedaj sem videl: na sredi med prestolom in štirimi živimi bitji ter starešinami je stalo Jagnje, kakor zaklano, in imelo je sedem rogov in sedem oči: to je sedem Božjih duhov, poslanih po vsej zemlji.
7 Jagnje je stopilo naprej in vzelo knjigo iz desnice sedečega na prestolu.
8 In ko je vzelo knjigo, je četvero živih bitij in štiriindvajset starešin padlo pred Jagnje. Vsak je imel harfo in zlate čaše, napolnjene z dišavami, ki so molitve svetih.
9 In peli so novo pesem: »Vredno si, da vzameš knjigo in odtrgaš njene pečate, ker si bilo zaklano in si s svojo krvjo odkupilo Bogu ljudi iz vsakega rodu, jezika, ljudstva in naroda
10 ter si jih napravilo našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike in kraljevali bodo na zemlji.«
11 Med videnjem sem vsenaokrog prestola in živih bitij ter starešin slišal glas mnogih angelov. Njih število je bilo desettisočkrat deset tisoč in tisočkrat tisoč.
12 Z močnim glasom so govorili: »Vredno je Jagnje, ki je bilo zaklano, da prejme oblast in bogastvo, modrost in moč, čast, slavo in hvalo.«
13 In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«
14 In štiri živa bitja so govorila: »Amen.« Starešine pa so padli predenj in ga molili.

Pečati 6 1 Videl sem, kako je Jagnje odtrgalo prvega izmed sedmih pečatov. Nato sem slišal prvo izmed štirih živih bitij, kako je reklo z glasom kakor grom: »Pridi!«
2 In glej, prikazal se mi je bel konj, in tisti, ki ga je jezdil, je imel lok. Jezdec je dobil venec in odšel kot zmagovalec in da bi zmagal.
3 Ko je odtrgalo drugi pečat, sem slišal, kako je drugo živo bitje reklo: »Pridi!«
4 Tedaj je prišel drug konj, rdeč kot ogenj. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo dano odvzeti mir z zemlje, tako da se ljudje koljejo med seboj. In dan mu je bil velik meč.
5 Ko je odtrgalo tretji pečat, sem slišal, kako je tretje živo bitje reklo: »Pridi!« In glej, prikazal se mi je črn konj, in tisti, ki ga je jezdil, je držal v roki tehtnico.
6 In slišal sem kakor glas, ki je govoril sredi štirih živih bitij: »Merica pšenice po denariju in tri merice ječmena po denariju! Olju in vinu pa ne delaj škode!«
7 Ko je odtrgalo četrti pečat, sem slišal glas četrtega živega bitja, ki je reklo: »Pridi!«
8 In glej, prikazal se mi je konj mrtvaško blede barve. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo ime Smrt, za njim pa je prihajalo Podzemlje. In dana jima je bila oblast nad četrtino zemlje, da morita z mečem, z lakoto, s smrtjo in z zverinami zemlje.
9 Ko je odtrgalo peti pečat, sem videl ob vznožju oltarja duše pomorjenih zaradi Božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga dajali.
10 In zavpili so z močnim glasom: »Doklej, o Vladar, ki si svet in resničen, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?«
11 Tedaj je vsak izmed njih dobil belo oblačilo in rečeno jim je bilo, naj potrpijo še malo časa, dokler se ne dopolni število njihovih soslužabnikov in njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni kakor oni sami.
12 Ko je Jagnje odtrgalo šesti pečat, sem videl, da je nastal velik potres. Sonce je počrnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna je postala kakor kri
13 in zvezde na nebu so popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo premetava silovit veter.
14 Nebo se je odmaknilo, kakor če se zvije zvitek, in vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest.
15 Kralji zemlje in velikaši, vojaški poveljniki in bogatini, mogočniki in sploh vsi, sužnji in svobodni, so se tedaj poskrili po votlinah in po gorskem skalovju.
16 In so rekli goram in skalovju: »Padite na nas in skrijte nas pred obličjem njega, ki sedi na prestolu, in pred Jagnjetovo jezo!
17 Kajti prišel je veliki dan njune jeze in kdo bo mogel obstati?«

Sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih

1 Zatem sem videl štiri angele, ki so stali na štirih vogalih zemlje in zadrževali štiri vetrove zemlje, da ne bi pihali ne na zemljo ne na morje ne v katero koli drevo.

2 Nato sem videl drugega angela, ki se je vzpenjal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga. Z močnim glasom je zavpil štirim angelom, ki jim je bila dana oblast, da škodujejo zemlji in morju:

3 »Ne škodujte ne zemlji ne morju ne drevesom, dokler s pečatom ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.«

4 In slišal sem število zaznamovanih, sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih sinov:

5 iz Judovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih,

iz Rubenovega rodu dvanajst tisoč,

iz Gadovega rodu dvanajst tisoč,

6 iz Aserjevega rodu dvanajst tisoč,

iz Neftálijevega rodu dvanajst tisoč,

iz Manásejevega rodu dvanajst tisoč,

7 iz Simeonovega rodu dvanajst tisoč,

iz Levijevega rodu dvanajst tisoč,

iz Isahárjevega rodu dvanajst tisoč,

8 iz Zábulonovega rodu dvanajst tisoč,

iz Jožefovega rodu dvanajst tisoč,

iz Benjaminovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih s pečatom.

Množice iz vseh narodov

9 Zatem se mi je prikazala velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje.

10 In vpili so z močnim glasom:

»Odrešenje je v našem Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.«

11 Tedaj so vsi angeli, ki so stali vsenaokrog prestola in starešin ter štirih živih bitij, padli pred prestolom na svoje obličje in molili Boga:

12 »Amen. Hvala in slava,

modrost in zahvala,

čast in oblast in moč

našemu Bogu na veke vekov.

Amen.«

13 Tedaj je spregovoril nekdo izmed starešin in mi rekel: »Tile, ki so ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?«

14 Rekel sem mu: »Moj gospod, ti veš.« On pa mi je rekel: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo.

15 Zato so pred Božjim prestolom

in noč in dan služijo Bogu v njegovem svetišču;

in on, ki sedi na prestolu, bo razpel svoj šotor nad njimi.

16 Ne bodo več lačni in ne bodo več žejni

in nič več jih ne bo žgalo sonce

ne kakršna koli pripeka.

17 Kajti Jagnje, ki sedi na sredi prestola, jih bo paslo

in jih vodilo k izvirkom živih vodá;

in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

Sedmi pečat in zlata kadilnica

1 Ko je Jagnje odtrgalo sedmi pečat, je v nebesih za kake pol ure nastala tišina.

2 Videl sem, da je bilo sedmim angelom, ki stojijo pred Bogom, izročenih sedem trobent.

3 Nato je prišel drug angel in obstal pri oltarju, držeč zlato kadilnico. Dano mu je bilo veliko kadil, da bi jih pridal molitvam vseh svetih na zlatem oltarju, ki je pred prestolom.

4 In dim kadil se je po angelovi roki vzdignil pred Boga skupaj z molitvami svetih.

5 Nato je angel vzel kadilnico, jo napolnil z ognjem z oltarja ter jo vrgel na zemljo. In nastali so gromi in glasovi, bliski in potres.

Trobente

6 Sedem angelov, ki so imeli sedem trobent, se je pripravilo, da zatrobijo.

7 Zatrobil je prvi: in nastala sta toča in ogenj, pomešana s krvjo, ter se usula na zemljo. Zgorela je tretjina zemlje, zgorela je tretjina dreves in zgorela je vsa zelena trava.

8 Zatrobil je drugi angel: in v morje je bila vržena kakor velika ognjena gora. Tretjina morja se je spremenila v kri,

9 tretjina živih bitij, ki živijo v morju, je poginila, in tretjina ladij je bila uničena.

10 Zatrobil je tretji angel: in z neba je padla velika zvezda, plameneča kakor bakla, ter strmoglavila v tretjino rek in v izvirke vodá.

11 Zvezdi je ime Pelin. Tretjina vodá se je spremenila v pelin in veliko ljudi je umrlo od vodá, ker so ogrenele.

12 Zatrobil je četrti angel: in udarjena je bila tretjina sonca, tretjina lune in tretjina zvezd, tako da so za tretjino potemnele. Dan je bil ob tretjino svoje svetlobe in prav tako noč.

13 Nato sem videl in slišal orla, ko je letel po sredi neba in klical z močnim glasom: »Gorje, gorje, gorje prebivalcem zemlje zaradi preostalih glasov treh angelov, ki še morajo trobentati.«

1 Zatrobil je peti angel: in videl sem zvezdo, ki je padla z neba na zemljo. Dan ji je bil ključ za žrelo brezna.

2 Odprla je žrelo brezna in iz žrela se je vzdignil dim kakor dim iz velike peči. Od dima iz žrela sta potemnela sonce in ozračje.

3 Iz dima so se usule na zemljo kobilice in dana jim je bila oblast, kakršno imajo škorpijoni na zemlji.

4 Rečeno jim je bilo, naj na zemlji ne škodujejo ne travi ne zelenju ne drevju, ampak samo ljudem, ki so brez Božjega pečata na čelih.

5 In ni jim bilo dano, da bi jih pobijale, ampak da so jih pet mesecev trpinčile. Njihovo trpinčenje pa je bilo kakor trpinčenje škorpijona, kadar piči človeka.

6 V tistih dneh bodo ljudje iskali smrt, a je ne bodo našli; želeli bodo umreti, a smrt bo bežala od njih.

7 Kobilice so bile na pogled podobne konjem, pripravljenim za boj. Na glavah so nosile nekakšne zlate vence, njihovi obrazi pa so bili kakor človeški obrazi.

8 Lase so imele kakor ženske, njihovi zobje pa so bili kakor levji.

9 Imele so nekakšne železne oklepe, hrum njihovih perutnic pa je bil kakor ropot bojnih voz z mnogimi konji, ki drvijo v boj.

10 Imele so repe, kakor jih imajo škorpijoni, in žela. V repih so imele moč, da pet mesecev škodujejo ljudem.

11 Za kralja nad sabo so imele angela brezna: po hebrejsko mu je ime Ábadon, po grško pa Apolíon.

12 Prvo gorje je minilo. Glej, za tem prihaja še dvojno gorje.

13 Zatrobil je šesti angel. Tedaj sem zaslišal glas, ki je prihajal od štirih

vogalov zlatega oltarja, ki stoji pred Bogom.

14 Rekel je šestemu angelu, ki je imel trobento: »Odveži štiri angele, ki so privezani ob veliki reki Evfratu!«

15 Odvezal je štiri angele, ki so pripravljeni čakali na uro, dan, mesec in leto, da pomorijo tretjino ljudi.

16 Število konjeniških trum pa je bilo dvesto milijonov;

slišal sem njihovo število.

17 Konje in jezdece sem v prikazni videl takole: jezdeci so imeli oklepe ognjene, hijacintove

in žveplene barve. Glave konj so bile kakor glave levov, iz gobcev pa so jim bruhali ogenj, dim in žveplo.

18 Od teh treh nadlog, od ognja, dima in žvepla, ki so jim bruhali iz gobcev, je bila pomorjena tretjina ljudi.

19 Moč konj namreč tiči v njihovih gobcih in v njihovih repih. Njihovi repi pa so podobni kačam, imajo glave in z njimi škodujejo.

20 Drugi ljudje, ki jih te nadloge niso pokončale, se niso odvrnili od početja

svojih rok. Niso nehali moliti demonov in malikov, zlatih in srebrnih, bronastih, kamnitih in lesenih, ki ne morejo ne videti ne slišati ne hoditi.

21 Niso se odvrnili ne od svojih umorov ne od svojih čaranj ne od svojega nečistovanja ne od svojih tatvin.

Angel in mali zvitek

1 Nato sem videl drugega mogočnega angela, ki se je spuščal z neba, ogrnjen v oblak. Nad njegovo glavo se je pela mavrica, obličje je imel kakor sonce in noge kakor ognjene stebre.

2 V roki je držal odprto knjižico. Z desno nogo je stopil na morje, z levo pa na zemljo.

3 Potem je zavpil z močnim glasom, kakor rjove lev. Ko je zavpil, je sedem gromov spregovorilo s svojimi glasovi.

4 Ko je spregovorilo sedem gromov, sem hotel pisati. Toda zaslišal sem glas iz nebes, ki je rekel: »Zapečati, kar je spregovorilo sedem gromov, in ne zapisuj tega!«

5 In angel, ki sem ga videl stati na morju in zemlji,

je vzdignil desnico proti nebu

6 in prisegel pri njem, ki živi na veke vekov,

ki je ustvaril nebo in kar je na njem, zemljo in kar je na njej, in morje in kar je v njem: »Ne bo več časa!

7 V dneh, ko se bo oglasil sedmi angel in zatrobil, se bo dopolnila Božja skrivnost, kakor jo je Bog oznanil

svojim služabnikom prerokom.«

8 Glas, ki sem ga slišal iz nebes, mi je spet spregovoril in rekel: »Stopi in vzemi odprto knjižico; ta je v roki angela, ki stoji na morju in na zemlji.«

9 Stopil sem k angelu in mu rekel, naj mi dá knjižico. In rekel mi je: »Vzemi jo in pojej! V trebuhu te bo grenila, toda v ustih bo sladka kot med.«

10 Tedaj sem vzel iz angelove roke knjižico in jo pojedel; v mojih ustih je bila sladka kot med. A ko sem jo pojedel, me je v trebuhu zagrenilo.

11 Tedaj mi je bilo rečeno: »Vnovič moraš prerokovati nad mnogimi ljudstvi, narodi, jeziki in kralji.«

Dve priči

1 Tedaj mi je bila dana trstika, podobna palici, z naročilom: »Vstani in izmeri Božje svetišče in oltar ter tiste, ki molijo v njem.

2 Dvorišče pa, ki je zunaj svetišča, izpústi in ga ne meri. Bilo je namreč prepuščeno poganom, ki bodo dvainštirideset mesecev teptali sveto mesto.

3 Toda dvema svojima pričama bom naročil,

naj prerokujeta tisoč dvesto šestdeset dni, oblečeni v raševino.«

4 To sta dve oljki in dva svečnika, ki stojita pred Gospodarjem

zemlje.

5 Če bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, bo iz njunih ust bruhnil ogenj in požrl njune sovražnike. Tako bo moral umreti, kdor koli bi jima hotel storiti kaj žalega.

6 Ta dva imata oblast, da zapreta nebo, da v dneh njunega prerokovanja ne bo deževalo. Prav tako imata oblast nad vodami, da jih spremenita v kri, in nad zemljo, da jo udarita z vsakršno nadlogo, kolikorkrat hočeta.

7 Ko bosta pa dokončala svoje pričevanje, bo zver, ki se vzdiguje iz brezna, začela vojno proti njima, ju premagala in ubila.

8 Njuni trupli bosta obležali na cesti velikega mesta, ki se v duhovnem pomenu

imenuje Sódoma in Egipt: tam je bil križan tudi njun Gospod.

9 Ljudje iz vseh ljudstev, rodov, jezikov in narodov bodo tri dni in pol gledali njuni trupli in ne bodo pustili, da bi bili njuni trupli položeni v grob.

10 Zaradi njiju se bodo prebivalci zemlje veselili in radostili ter si izmenjavali darila, ker sta ta dva preroka mučila prebivalce zemlje.

11 Toda po treh dneh in pol je iz Boga šinil vanju dih

življenja: postavila sta se na noge in navdala z grozo tiste, ki so ju gledali.

12 Tedaj so iz nebes zaslišali močen glas, ki jima je rekel: »Povzpnita se sèm!« In povzpela sta se v oblaku proti nebu in njuni sovražniki so ju videli.

13 V tisti uri je nastal velik potres, deseti del mesta se je zrušil in v potresu je bilo ubitih sedem tisoč ljudi. Preživele pa je prevzela groza in so izkazali čast Bogu nebes.

14 Drugo gorje je prešlo. Glej, kmalu pride tretje gorje.

Sedma trobenta

15 Zatrobil je sedmi angel in v nebesih so zadoneli močni glasovi ter govorili:

»Nad svetom je zakraljeval naš Gospod

in njegov Mesija:

kraljeval bo na veke vekov.«

16 Tedaj je štiriindvajset starešin, ki sedijo pred Bogom na svojih prestolih, padlo na obraz in molilo Boga:

17 »Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog, vladar vsega,

ki si in si bil,

da si segel po svoji veliki moči

in zakraljeval.

18 Narodi so pobesneli,

a prišla je tvoja jeza

in trenutek, da se sodijo mrtvi,

da dobijo plačilo tvoji služabniki preroki,

sveti in kateri se bojijo tvojega imena,

mali in veliki,

in da se pokončajo tisti, ki pokončujejo

zemljo.«

19 Tedaj se je odprlo Božje svetišče, ki je v nebesih, in v svetišču se je prikazala skrinja zaveze. In nastali so bliski in glasovi, gromi in potres ter silovita toča.