PESTICIDI

O pesticidih so bile napisane mnoge knjige in ena izmed najboljših, kar sem jih kdajkoli prebral je knjiga slovenskega avtorja z naslovom: Pesticidi, ubijalci življenja - avtor: Anton Komat; ta knjiga mi je pomagala pri študiju (Life Science Institute) in lažjem razumevanju katastrofe, ki si jo ljudje povzročamo sami.

Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljajo za zatiranje "škodljivcev", rastlinskih bolezni, raznih vrst plevelov, njihova uporaba pa sega tudi na druga področja, kot je gradbeništvo, gozdarstvo, lesarstvo, ogrožajo pa celoten ekološki sistem, tudi človeka.

So strupeni za vse žive organizme, kar pove že njihovo drugo ime: biocidi - ubijalci življenja. "Njihova uporaba je nevarna za uporabnike same, okolje in uporabnike hrane, do potrošnika pridejo pridejo po oralni poti, zato sta želodčni rak in rak na črevesju rezultat agronomskih in agrokulturnih znanstvenikov", ugotavlja Dr. Hazardova.

Pesticidi se absorbirajo skozi kožo, z dihanjem in seveda s hrano, "zaščiteno in predelano" s pesticidi. Multinacionalke na področju farmacije in kemije imajo običajno na domačih tleh prepoved prodaje in uporabe najnevarnejših pesticidov, vendar prepovedi ne prepovedujejo izvoza teh strupenih substanc, s pomočjo podkupovanja jih vendarle plasirajo na določena tržišča, največ na trgih Azije, kjer lahko evidentiramo kar 15 najbolj iskanih in hkrati najnevarnejših pesticidov:

1. Al-fostid - insekticid

2. BPMC - insekticid

3. Diazinon - insekticid

4. Endosulfan - insekticid

5. Fosfamidon - insekticid

6. Karbaril - insekticid

7. Karbofuran - insekticid

8. Malation - insekticid

9. Mankozeb - fungicid

10. Monokrotofos - insekticid

11. Oksidimetonmetil - insekticid

12. Parationmetil - insekticid

13. Paraquat - herbicid

14. 2,4 D - herbicid

15. Zn fosfid - insekticid

Moč denarja je neverjetna, kajne? Že slutite paradoks? Hrano uvažamo tudi iz teh dežel ... in uporaba pesticidov bo v prihodnosti povzročila eksplozijo problemov z zdravjem.

Leta 1972 je bilo v svetu evidentiranih 500.000 primerov akutnih zastrupitev, leta 1985 kar milijon, leta 1990 pa že 3.000.000, od tega pa je 220.000 ljudi za posledicami akutne zastrupitve s pesticidi umrlo. Ocene nenamernih zastrupitev s pesticidi se po svetu razlikujejo, nekatere dosegajo tudi številke 5.500.000 letno, smrtnost pa znaša 0,4 do 1,9%, je objavila WHO leta 1990. Poklicna izpostavljenost strupenim pesticidom je vzrok za 70% primerov; s samomori skupaj je cca 220.000 smrtnih žrtev na leto, 6% jih umre zaradi poklicne izpostavljenosti, zaradi zastrupitve s hrano (zaradi pesticidov) pa jih umre 3%. Seveda so številke vsako leto večje, v svetu naj bi imelo težave z zdravjem zaradi zastrupitev s pesticidi 500.000.000 ljudi.

Pa poglejmo še nekaj vrst pesticidov, ki niso "tako zelo strupeni":

Nitrofen:

uporablja se kot selektivni kontaktni herbicid za zaustavljanje rasti - odmiranje trave in pleveli na poljih; delavci so izpostavljeni njegovemu negativnemu vplivu skozi kožo in dihalne organe, na splošno pa so izpostavljeni vplivu vsi ljudje skozi presnovo hrane teh poljščin. Pri agro delavcih so evidentirali redukcijo hemoglobina in belih krvnih telesc, nenormalnosti na serum encimskem nivoju, ovira pa tudi cholinesteraso - to je encim v srčni mišici. To kemikalijo so dajali podganam in mišim in v obdobju 78 tednov so poskusne živali razvile raka na jetrih, miši pri obeh spolih, pri podganah pa le samice.

Paration:

je pesticid iz organskega fosforja; z njim so opravili podobne poizkuse na miših in podganah za obdobje 80 tednov. Povzročil je razvoj raka na adrenalnih žlezah pri obeh spolih poskusnih živali.

Chlordane:

je organo-klorinski pesticid, ki je bil prvič predstavljen že leta 1945; zaradi dolge obstojnosti v naravnem okolju so ga prepovedali (EPA) leta 1975, toda nekatere izpeljanke še vedno uporabljajo tudi danes kot insekticid pri zaščiti ananasa, jagod in citrusnih sadežev na Floridi. Povzroča raka na jetrih pri miših, čeprav je manj strupen kot ostali, še vedno močno stimulira centralni živčni sistem, je pa tudi mutagen.

Atrazin:

je eden najbolj uporabljenih pesticidov v ZDA, reagira pa na podobno kislo okolje, kot je to v želodcu in tvori karcinogene; uporablja se kot sredstvo za kontrolo rasti plevela predvsem pri koruzi, reagira na nitrite in tvori N nitrosoatrazine, ki je rakotvoren.

Dieldrin:

je neurotoksin (je strup, ki uničuje tkiva živcev), odkrit leta 1950, vseskozi uporabljen kot insekticid za "zaščito" žit na žitnih poljih, uporabljali pa so ga tudi, za kontrolo in uničevanje mrčesa, škodljivcev in kot sredstvo za zaščito volnenih - tekstilnih izdelkov pred molji. S testiranji na poskusnih živalih so ugotovili, da pri večjih odmerkih povzroča raka na adrenalnih žlezah, pri nižjih odmerkih pa tumorje na hipofizi in ščitnici.

Glufosinat:

je herbicid, ki uniči vse zelenje, uporabljajo pa ga pri predelovanju gensko spremenjenih poljščin, koruze, pšenice, soje, saj so te gensko spremenjene poljščine odporne na njegovo delovanje; problem je v tem, da je na poskusnih živalih povzročal prirojene okvare in prezgodnje odmiranje celic v še nerazvitih možganih, živali so imele možganske okvare, rezultat tega pa so bile vedenjske motnje. Novorojenčki človeka, ki so bili  izpostavljeni med nosečnostjo vplivom tega herbicida so bili rojeni z zajčjo ustnico, ranami na ledvicah, sečevodih, pri ženskah, ki so bile v stiku s tem herbicidom, je povzročil zmanjšano sposobnost za zanositev, pri že nosečih ženskah pa je povzročal tudi splave. Kmetom v Kanadi in ZDA, ki so uporabljali ta herbicid, so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami, toda ... očitno je pomemben le denar ...

Vir: Profesor Joe Kumins, Univerza Western Ontario - za več informacij je na voljo elektronski naslov:

jcumins@uwo.ca;

Amitraz:

uporabljajo za zaščito hrušk v zveznih državah Utah, Oregon, Washington, New York in Michigan proti listnim ušem. S poskusi so dokazali, da lahko povzroča tumorje na laboratorijskih živalih in da lahko predstavlja "majhno tveganje za razvoj raka pri ljudeh".

Pesticid uporabljajo še naprej, navkljub dejstvu, da je to izredno strupen in da so celo zelo nizki odmerki strupeni.

RAKOTVORNE SNOVI V OKOLJU

Do zdaj poznamo več kot 2.000.000 kemičnih sestavin in vsako leto izdela kemična industrija novih 1000 samo v Združenih državah, o teh novih kemikalijah pa vemo malo o morebitnih posledicah za zdravje živali in ljudi, pa vendar jih začno takoj tržiti, nesporno dejstvo pa je, da kemični onesnaževalci našega okolja, kar te kemikalije vsekakor so, postajajo odločilne za zdravje živih bitij, tudi človeka.

Pomembno je poudariti, da je rak bolezen celega organizma; mnogo mutagenih agensov, ki so odgovorni za celične mutacije so tudi rakotvorni, ali sposobni vzpostaviti pogoje za razvoj raka, toda neposredna povezava med mutagenostjo in rakotvornostjo se začne v celici in tako se začne razvijati rak. Da pride do celične mutacije, je najprej potreben agens in seveda količina teh agensov rezultira v celični mutaciji, ki v nadaljevanju vodi v razvoj raka.

Na osnovi tega ločimo 3 korake v razvoju raka:

1. Začetek (iniciacija), ali prva sprememba,

2. Napredovanje iz mirujočega stanja v vidljivo stanje,

3. Progresivno stanje, ki vodi le v eno smer ...

Če želimo razumeti potek neoplazmične transformacije v obliki medsebojnega vpliva v celici sami na DNA, RNA, beljakovine, lahko zapišemo, da se prva sprememba, imenovana Začetek pojavi na osnovi posledic v DNA, da tako druga (Napredovanje) kot tretja stopnja (Progresivno stanje) izražata neprestane spremembe v celici, saj se je DNA začela replicirati.

Vse normalne celice imajo omejeno življenjsko dobo, delijo se na dve konstantni stopnji, nato se dve hčerinski celici delita na 4, vendar istočasno z reprodukcijo - delitvijo celic poteka tudi odmiranje in uravnoteženost je tako vzpostavljena; vse to za rakave celice ne velja, nimajo omejene življenjske dobe, niti ne odmirajo v enakih proporcih, kot se razvijajo ali reproducirajo. Nekontroliran razvoj in rast rakavih celic povzroča večanje volumna in nezadržno širjenje v tkiva drugih organov. In ko enkrat nepravilne, čezmerne rasti rakavih celic v tkivu dosežejo stopnjo progresivnega stanja, ostanejo takšne celice rakave za vedno, toda pred to stopnjo lahko dosežemo obraten proces, rast lahko zaustavimo, oziroma reverziramo. Ta prva stopnja imenovana tudi Začetek ali mutageneza ne vodi nujno v rakavo stanje, če razvijemo stanje do druge stopnje, torej Napredovanja iz mirujočega stanja v vidljivo, in pravilno ukrepamo, tretja stopnja sploh ne bo dosežena, kar pomeni: če sprememba v DNA celice še ni postala trajna, se bo stanje reverziralo, oziroma bo celica začela delovati normalno - seveda le pod pogojem, da so vzroki, ki dražijo in zastrupljajo celico v celoti odpravljeni!

Sredstva, ki povzročajo raka izvirajo iz našega okolja:

strokovnjaki so si edini, da večino pojavov razvoja raka na ljudeh povzroči onesnaženost okolja s kemičnimi sredstvi, ki jih je "pridelal" ravno človek. Odstotek je visok, sega od 60 do 90% primerov, in prav to je zaskrbljujoče. Razvoj raka zaradi kemičnih substanc poteka skozi dve stopnji (prva in druga združeni), kot je to opisano že zgoraj in zelo dober primer takšnega razvoja povezava ricinusovega olja in policikličnih hidrokarbonov in raka kože; ricinusovo olje samo redkokdaj povzroči raka na koži, tod če se temu pridruži že čisto nizek odmerek policikličnih hidrokarbonov, se je razvil rak na koži poskusnih živalih. Enak rezultat je bil dosežen pri poskusu najprej s policikličnimi hidrokarboni, ko so dodali majhen odmerek ricinusovega olja, so poskusne živali razvile rak na koži. Policiklični hidrokarbonati delujejo kot inhibitorji (oksidacijski katalizatorji) in sprožijo proces razvoja raka, če pridejo v stik z ricinusovim oljem.

Onesnaženost ozračja:

je eden ključnih problemov, ki negativno vplivajo na zdravje vseh žvivh bitij in rastlin.

Onesnažnost, izpuščena v ozračje se s pomočjo gibanja atmosfere širi na večja področja in strokovnjaki so si edini, da je onesnaženost ozračja glavni vzrok za tri glavne skupine bolezni, ki vse povzročajo obolelost in smrt pri ljudeh; gre za respiratorne bolezni, bolezni srca in raka. Raziskave so pokazale da je življenje za ljudi nevarno tudi, če živijo kakšnih 100 do 150 km oddaljeni od vira onesnaževanja. Si predstavljate te kratke razdalje samo v Sloveniji? Do tega pojava pride zaradi gibanja onesnaževalcev v atmosferi, ki je pospremljeno s kemičnimi reakcijami zaradi sončnih žarkov še v bolj strupene oblike onesnaževalcev, kot so to na primer foto-kemični oksidanti, ki zastrupljajo dihalne poti, torej grlo, sapnik, pljuča; žveplovi oksidi povzročajo astmo, pljučne in srčne bolezni in raka. Ogljikov monoksid je izredno škodljiv osebam, ki so že razvile pljučne bolezni, anemijo ali cerebralno - vaskularno bolezen (bolezen ožilja v možganih). Foto-kemični oksidanti povzročajo torej draženje dihalnih poti ali celo spremembe pljučnih funkcij, medtem ko dušikovi oksidi v nižjih koncentracijah povzročajo akutni bronhitis v večjih koncentracijah pa so smrtonosni. Število smrti zaradi bronhitisa je podvojeno v urbanih okoljih - mesta, v primerjavi s podeželjem. Leta 1958 je bilo v ZDA stopnja smrti zaradi pljučnega raka 1,56 krat višja v urbanih naseljih, kot na podeželju, medtem ko rak na želodcu varira, glede na kajenje tobačnih izdelkov, medtem ko je smrtnost več kot 2 krat višja v urbanih, naseljenih področjih z veliko onesnaženostjo, kot na podeželju, z manjšo onesnaženostjo ozračja. Smrtni primeri zaradi vseh vrst raka je vsaj 25% višja na urbanih področjih z visoko onesnaženostjo zraka, cigaretni dim in izpušni plini avtomobilov, tovornjakov so glavni problem onesnaženosti ozračja, sestavljeni pa so iz plinov, tekočih in pa trdnih aerosolov in so glavni vzrok raka na dihalnih organih. Izgorevanje fosilnih goriv predstavlja velik problem onesnaženja ozračja zlasti v večjih mestih, njihove sestavine pa predstavljajo spojine kadmija, srebra, cinka, kositra, antimona. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi teh 25 % smrti zaradi raka na dihalih lahko bilo odpravljenih z vsaj 50% zmanjšanjem onesnaženosti ozračja. In kako je s tem pri nas? Našo vlado skrbi predvsem privatizacija in s tem onesposobitev edinega prevoznika, ki bi zmogel zagotoviti znatno izboljšanje onesnaženosti okolja z izpuhi, samo Železnica bi imela to moč, toda naše predvsem pridobitniško naravnane vlade okolje žal "toliko ne zanima ... " zato ne subvencionira železniškega prometa, ko to počno vlade drugih držav EU.

Voda:

ki priteče iz pip v naših hišah, stanovanjih bi lahko bila eden glavnih virov rakotovrnih agensov, ki smo jim izpostavljeni. Gre seveda za tisoče organskih kemikalij, ki dospejo v stik z vodo iz industrijskih odplak, od uporabe kemikalij, ki jih uporabljajo v agro-kulturi in neurejenih kanalizacij in greznic. Kvaliteta vode je zelo slaba v večjih urbanih področjih, nekontaminirane vode pa tako rekoč ni več, razen morda tiste, ki doteka iz bližnjih gorskih rezervoarjev, toda tudi pri tej se pojavlja problem prisotnosti klora, ki je v kombinaciji z organskimi snovmi v vodi sami tvori VOC-je (volatilne organske sestavine) in trihalometane, ki povečujejo tveganje za razvoj gastrointestinalnega raka kar od 50 do 100%, klor (klorine) je smrtonosen strup in pogosto vsebuje rakotvoren karbon-tetraklorid, ki se razvija v proizvodnji, je strupen kadar ga inhaliramo, v prebavljanju ali absorbciji skozi kožo. Akutna zastrupitev povzroči diarejo, glavobol, poškodbe ledvic in smrt. Vir: Winter, FA.110 Fluorid v vodi iz vodovoda: povzroči od 30.000 do 50.000 smrti vsako leto (ZDA), stopnja rak je v mestih, kjer uporabljajo fluoridizacijo vode je stopnja narasla za 5%; povzroča alergije, tvori formacije prostih radikalov, ki v telesu ovirajo normalno rabo kisika, slabijo imunski sistem in povzročajo obolenja žleze ščitnice, Vir: Ibid. 18, deluje kot strup na kostne celice - razvija osteoporozo - Vir: Burton, AM, 775.

In kje še najdemo fluor-id? V znamenitih zobnih pastah skoraj vseh svetovno znanih proizvajalcev - tudi naših ...