Žena in zmaj

12

1 Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.

2 Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin.

3 Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem diademov.

4 Njegov rep je pometel z neba tretjino zvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila pred porodom, da bi požrl njenega otroka, ko bi porodila.

5 In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode z železno palico. Njen otrok je bil odnesen k Bogu in k njegovemu prestolu.

6 Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje,

da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset dni.

7 Nato se je v nebesih razvnela vojna: Mihael in njegovi angeli so se bojevali proti zmaju. Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli.

8 Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje.

9 Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.

10 Tedaj sem zaslišal v nebesih močen glas, ki je rekel:

»Zdaj je prišlo odrešenje, moč

in kraljevanje našega Boga

ter oblast njegovega Mesija,

zakaj vržen je bil obtoževalec naših bratov,

ki jih je dan in noč obtoževal pred našim Bogom.

11 Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta

in zaradi besede svojega pričevanja,

saj niso ljubili svojega življenja vse do smrti.

12 Zato se veselite, nebesa,

in vi, ki prebivate v njih!

Gorje pa vama, zemlja in morje,

ker je hudič sestopil k vama,

poln divjega besa,

ker ve, da ima le malo časa.«

13 Ko je zmaj videl, da je bil vržen na zemljo, je začel preganjati ženo, ki je rodila dečka.

14 Toda ženi sta bili dani dve perutnici velikega orla, da bi odletela na svoje mesto v puščavi: tam naj bi se hranila čas, dva časa

in pol časa, daleč od kače.

15 Tedaj pa je kača bruhnila iz žrela za ženo kakor reko vode, da bi jo odnesla.

16 A ženi je priskočila na pomoč zemlja: zemlja je odprla svoja usta in popila reko, ki jo je zmaj bruhnil iz svojih ust.

17 Zmaj pa se je razjezil nad ženo in se bojeval proti preostalim iz njenega rodu, proti tistim, ki se ravnajo po Božjih zapovedih in imajo Jezusovo pričevanje.

18 In ustavil se je

na pesku morske obale.

Dve zveri

13

1 Nato sem videl zver, ki je vstajala iz morja. Imela je deset rogov in sedem glav, na rogovih deset diademov in na svojih glavah bogokletno ime.

2 Zver, ki sem jo videl, je bila podobna panterju: noge je imela kakor medved, gobec pa kakor lev. Zmaj ji je dal svojo moč, svoj prestol in veliko oblast.

3 Ena od njenih glav je bila videti ranjena na smrt, a njena smrtna rana se je pozdravila. Vsa zemlja je šla polna začudenja za zverjo.

4 Ljudje so molili zmaja, ker je dal oblast zvéri, molili so tudi zver in govorili: »Kdo je podoben zvéri in kdo se more bojevati z njo?«

5 Zvéri so bila dana usta, s katerimi je govorila objestnosti in bogokletstva. Dana ji je bila oblast, da to počenja dvainštirideset mesecev.

6 Odprla je usta, da je preklinjala Boga: preklinjala je njegovo ime, njegovo bivališče in tiste, ki prebivajo v nebesih.

7 Dopuščeno ji je bilo, da je začela vojno s svetimi in jih premagala.

Dana ji je bila oblast nad vsakim rodom, ljudstvom, jezikom in narodom.

8 Zver bodo molili vsi prebivalci zemlje, katerih imena že od začetka sveta niso vpisana v knjigo življenja Jagnjeta, ki je bilo zaklano.

9 Če ima kdo uho, naj prisluhne!

10 Če je komu namenjeno ujetništvo,

pojde v ujetništvo.

Če mora kdo umreti od meča,

bo umrl od meča.

Tukaj je stanovitnost in vera svetih.

11 Nato sem videl drugo zver, ki se je vzdigovala iz zemlje: imela je dva rogova, podobna jagnjetovim, govorila pa je kakor zmaj.

12 Ta je izvajala vso oblast prve zveri v njeni navzočnosti in priganjala zemljo in njene prebivalce, naj molijo prvo zver, ki se ji je bila smrtna rana pozdravila.

13 Delala je velika znamenja, tako da je celo vpričo ljudi priklicala ogenj z neba.

14 Zaradi teh znamenj, ki jih je bilo dano delati vpričo zveri, je zavajala prebivalce zemlje. Prebivalcem zemlje je namreč rekla, naj postavijo podobo za zver, ki je bila ranjena z mečem, pa je potem oživela.

15 Dano ji je bilo tudi oživiti podobo

zverí, tako da je podoba celo spregovorila in dala pobiti vse, ki podobe zverí niso molili.

16 Dosegla je, da so si vsi, mali in véliki, bogati in reveži, svobodni in sužnji, morali dati vtisniti na desnico ali na čelo žig.

17 Nihče ni smel ne kupovati ne prodajati, samo tisti, ki je imel žig, se pravi ime zveri ali število njenega imena.

18 Tu je modrost. Kdor ima um, naj izračuna število zveri: je namreč število človeka. To število pa je šeststo šestinšestdeset.

Pesem sto štiriinštiridesetih tisočev

14

1 Pogledal sem in glej, na gori Sion je stalo Jagnje in z njim sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so nosili napisano na čelu njegovo ime in ime njegovega Očeta.

2 Z neba sem zaslišal glas kakor glas mnogih vodá in kakor glas silovitega groma. Glas, ki sem ga slišal, je bil kakor glas harfistov, ki brenkajo na svoje harfe.

3 Pred prestolom, pred štirimi živimi bitji in pred starešinami so peli kakor novo pesem. Te pesmi pa se ni mogel naučiti nihče, razen tistih sto štiriinštiridesetih tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje.

4 To so tisti, ki se niso omadeževali z ženskami: so namreč deviški. To so tisti, ki spremljajo Jagnje, kamor koli gre. Ti so bili odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za Boga in za Jagnje.

5 Na njihovih ustih ni bilo najti laži: neomadeževani so.

Sporočilo treh angelov

6 Nato sem videl drugega angela, ki je letel po sredi neba in je imel večni evangelij, da ga oznani prebivalcem zemlje in vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu.

7 Z močnim glasom je rekel: »Bojte se Boga in izkažite mu čast, kajti prišla je ura njegove sodbe. Molíte njega, ki je naredil nebo in zemljo, morje in izvirke vodá!«

8 Za njim je prišel še drugi angel in rekel: »Padel je, padel véliki Babilon, ki je vsem narodom dal piti vino svojega pobesnelega vlačugarstva.«

9 Za njima je prišel še tretji angel in govoril z močnim glasom: »Če kdo moli zver in njeno podobo in sprejme na čelo ali na roko žig,

10 bo tudi sam pil od vina Božjega srda, namešanega nemešanega v čaši njegove jeze: z ognjem in žveplom bo mučen vpričo svetih angelov in vpričo Jagnjeta.

11 Dim od njihovega mučenja se bo vzdigoval na veke vekov. Ne podnevi ne ponoči ne bo oddiha za tiste, ki molijo zver in njeno podobo ter sprejemajo žig z njenim imenom.

12 Tu je stanovitnost svetih, ki se držijo Božjih zapovedi in vere v Jezusa.«

13 Nato sem zaslišal glas iz nebes, ki je rekel: »Zapiši: Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Da, govori Duh, odpočijejo naj se od svojih naporov; kajti njihova dela gredo z njimi.«

Žetev zemlje

14 Pogledal sem in prikazal se je bel oblak in na oblaku je sedèl nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Na glavi je nosil zlat venec, v roki pa oster srp.

15 Iz svetišča je stopil drug angel in z močnim glasom zavpil njemu, ki je sedèl na oblaku: »Zamahni s srpom in požanji, ker je prišla ura žetve, kajti žetev zemlje je dozorela.«

16 Tedaj je on, ki je sedèl na oblaku, zamahnil s srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.

17 Iz svetišča v nebesih je nato stopil drug angel, ki je prav tako držal oster srp.

18 Od oltarja pa je stopil še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem. Z močnim glasom je zavpil njemu, ki je držal ostri srp, in rekel: »Zamahni s svojim ostrim srpom in oberi grozdje z zemeljske trte, ker so njene jagode dozorele!«

19 Angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji in obral zemeljsko trto, grozdje pa je vrgel v veliko stiskalnico Božjega srda.

20 Stiskalnico so tlačili zunaj mesta in iz stiskalnice se je nateklo krvi konjem do uzd tisoč šeststo stadijev daleč naokoli.

Angeli s poslednjimi nadlogami

15

1 Nato sem na nebu videl drugo znamenje, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so nosili sedem nadlog. Te so poslednje. Kajti z njimi se je dopolnil Božji srd.

2 Videl sem tudi nekakšno stekleno morje, pomešano z ognjem. In tisti, ki so premagali zver in njeno podobo ter število njenega imena, so stali na tem steklenem morju, z Božjimi harfami v rokah.

3 Peli so pesem Božjega služabnika Mojzesa in pesem Jagnjeta:

»Velika in čudovita so tvoja dela,

Gospod, Bog, vladar vsega.

Pravična in resnična so tvoja pota,

kralj narodov!

4 Kdo se ne bi bal, Gospod,

in ne slavil tvojega imena?

Zakaj ti edini si svet.

Vsi narodi bodo prišli

in se poklonili pred tabo,

ker so se razodele tvoje sodbe.«

5 Zatem sem videl, kako se je v nebesih odprlo svetišče šotora pričevanja.

6 Iz svetišča je stopilo sedem angelov, ki so nosili sedem nadlog. Oblečeni so bili v čisto in bleščeče platno, čez prsi pa so bili prepeti z zlatimi pasovi.

7 Eno izmed štirih živih bitij je dalo angelom sedem zlatih čaš, napolnjenih s srdom Boga, ki živi na veke vekov.

8 Božja slava in Božja moč sta tedaj napolnili svetišče z dimom. In nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler se niso izpolnile sedmere nadloge sedmih angelov.

Čaše Božjega srda

16

1 Nato sem iz svetišča zaslišal močen glas, ki je rekel sedmim angelom: »Pojdite in izlijte na zemljo sedem čaš Božjega srda!«

2 Odšel je prvi in izlil svojo čašo na zemljo. Ljudje, ki so imeli žig zveri in ki so molili njeno podobo, so bili udarjeni s hudim in bolečim tvorom.

3 Drugi je izlil svojo čašo v morje. In morje se je spremenilo v kri, kakor je kri mrliča, in poginilo je vse, kar je bilo v morju živega.

4 Tretji je izlil svojo čašo v reke in v izvirke vodá. Spremenili so se v kri.

5 Tedaj sem slišal angela vodá, ki je rekel:

»Pravičen si ti, ki si in si bil, ti Sveti,

ker si tako razsodil!

6 Ker so prelili kri svetih in prerokov,

si dal piti kri tudi njim:

zaslužili so to.«

7 Slišal sem oltar, ki je govoril:

»Da, Gospod, Bog, vladar vsega,

tvoje sodbe so resnične in pravične.«

8 Četrti je izlil svojo čašo na sonce. Temu angelu je bilo dano, da je žgal ljudi z ognjem.

9 In ljudi je žgala silna vročina in preklinjali so ime Boga, ki ima oblast nad temi nadlogami. Niso se spreobrnili, da bi mu izkazali čast.

10 Peti je izlil svojo čašo na prestol zverí in njeno kraljestvo je pokrila tema. Ljudje so si od bolečine grizli jezike

11 in zaradi muk in tvorov preklinjali Boga nebes in se niso odvrnili

od svojega početja.

12 Šesti je izlil svojo čašo v veliko reko Evfrat in njeno vodovje se je posušilo, tako da je bila pripravljena pot kraljem z vzhoda.

13 Nato sem videl, kako so iz ust zmaja, iz ust zveri in iz ust lažnega preroka prišli trije nečisti duhovi, podobni žabam.

14 To so namreč duhovi demonov, ki delajo znamenja

in ki hodijo zbirat kralje vesoljne zemlje na vojsko, za véliki dan Boga, vladarja vsega.

15 (Glej, pridem kakor tat. Blagor mu, ki je buden in hrani svoja oblačila, da ne bo hodil okrog nag in razkazoval svoje sramote.)

16 In zbral jih je na kraju, ki se po hebrejsko imenuje Harmagedón.

17 Sedmi je izlil svojo čašo po ozračju in od prestola v svetišču je prišel močen glas, ki je rekel: »Zgodilo se je!«

18 Nastali so bliski, glasovi in gromi in hkrati velik potres, kakršnega ni bilo, odkar živi človek na zemlji; tako neznanski je bil potres.

19 Veliko mesto je razpadlo na tri dele, mesta poganov pa so se zrušila. Bog se je spomnil vélikega Babilona, in tako mu je dal čašo z vinom svoje strašne jeze.

20 Vsi otoki so se razbežali in gorá ni bilo več najti.

21 Z neba je padala na ljudi debela toča, težka talent. Zaradi nadloge toče so ljudje preklinjali Boga, kajti ta nadloga je bila izredno huda.

Vélika vlačuga in zver

17

1 Tedaj je pristopil eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedem čaš, in spregovoril z mano: »Pridi, da ti pokažem sodbo nad véliko vlačugo, ki sedi nad mnogimi vodami.

2 Z njo so se vlačugali kralji zemlje, prebivalci zemlje pa so se upijanjali z vinom njenega vlačugarstva.«

3 Angel me je odnesel v Duhu v puščavo. Tam sem videl žensko, kako je sedela na škrlatni zvéri, ki je bila popisana z bogokletnimi imeni in je imela sedem glav in deset rogov.

4 Ženska je bila oblečena v bager in v škrlat in bleščeče okrašena z zlatom, z dragimi kamni in z biseri, v roki pa je držala zlato čašo, polno gnusob in nečistosti svojega vlačugarstva.

5 Na čelu je imela napisano ime, ki je bilo skrivnost: »Véliki Babilon, mati vseh vlačug in gnusob na zemlji.«

6 Videl sem, da je ženska pijana od krvi svetih in od krvi Jezusovih pričevalcev.

Ko sem jo zagledal, sem se silno začudil.

7 Angel pa mi je rekel: »Zakaj si se začudil? Razložil ti bom skrivnost ženske in zveri, ki jo nosi in ima sedem glav in deset rogov.

8 Zver, ki si jo videl, je bila, a je ni, vzdignila se bo iz brezna, a pojde v pogubo. Prebivalci zemlje, katerih ime vse od začetka sveta ni vpisano v knjigo življenja, se bodo začudili, ko bodo videli, da je zver bila, pa je ni, in da bo prišla.

9 Tukaj je um, ki ima modrost. Sedem glav je sedem gorá, na katerih sedi ženska. In je tudi sedem kraljev.

10 Pet jih je padlo, eden je, drugi še ni prišel. Ko pa pride, bo smel ostati le malo časa.

11 Zver, ki je bila, a je ni, je hkrati osmi in eden izmed sedmih, a pojde v pogubo.

12 Deset rogov, ki si jih videl, je deset kraljev. Ti še niso dobili kraljestva, ampak bodo dobili kraljevsko oblast za eno uro skupaj z zverjo.

13 Ti so enodušni in izročajo svojo moč in svojo oblast zvéri.

14 Ti se bodo bojevali z Jagnjetom, a Jagnje jih bo premagalo, ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, in z njim vred tisti, ki so poklicani, izvoljeni in zvesti.«

15 Rekel mi je še: »Vode, ki si jih videl, kjer sedi vlačuga, pomenijo ljudstva in množice, narode in jezike.

16 Deseteri rogovi, ki si jih videl, in zver, ti bodo vlačugo sovražili: opustošili jo bodo in slekli, požrli njeno meso in jo sežgali v ognju.

17 Kajti Bog jim je vsadil v srce, da uresničijo njegovo misel,

se združijo v eni misli

in izročijo svojo kraljevsko oblast zvéri, dokler se ne uresničijo Božje besede.

18 Ženska, ki si jo videl, pa je veliko mesto, ki kraljuje nad kralji zemlje.«

Padec Babilona

18

1 Zatem sem videl drugega angela, ki se je spuščal z neba z veliko oblastjo: zemlja se je razsvetlila od njegovega sijaja.

2 Z močnim glasom je zaklical:

»Padel je, padel véliki Babilon

in postal bivališče demonov,

pribežališče

vseh nečistih duhov,

pribežališče vseh nečistih ptic,

in pribežališče vseh živali, ki so nečiste in mrzke,

3 ker so vsi narodi pili

od vina

njegovega pobesnelega vlačugarstva,

kralji zemlje so se vlačugali z njim

in trgovci zemlje so obogateli od njegovega silnega razkošja.«

4 Nato sem z neba zaslišal drug glas, ki je rekel:

»Pojdi iz njega, ljudstvo moje,

da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih

in da te ne prizadenejo

njegove nadloge!

5 Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba

in Bog se je spomnil njegovih krivic.

6 Izplačajte ga, kakor je sam izplačal,

in povrnite mu dvojno po njegovih delih.

Dvojno mu nalijte v čašo, v katero je sam nalival.

7 Kolikor si je privoščil sijaja in naslad,

toliko muk in bridkosti mu prizadenite.

Zakaj v svojem srcu pravi:

›Sedim kakor kraljica,

nisem vdova

in ne bom okusila bridkosti.‹

8 Zaradi tega bodo v enem samem dnevu prišle nadenj nadloge:

smrt, žalost in lakota,

in bo sežgan v ognju.

Zakaj mogočen Gospod je Bog, ki ga je sodil.«

9 Kralji zemlje, ki so se vlačugali in naslajali z njim, bodo jokali in žalovali za njim, ko bodo videli dim njegovega požara.

10 Od daleč bodo stali iz strahu pred njegovimi mukami in vpili:

»Gorje, gorje, véliko mesto,

Babilon, mogočno mesto,

zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba!«

11 Tudi trgovci zemlje jokajo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga:

12 blaga iz zlata, srebra, dragih kamnov, biserov, tančice, bagra, svile in škrlata; pa vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrstnega orodja iz slonovine, vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa, brona, železa in marmorja;

13 pa cimeta in balzama, dišav, mire in kadila, vina in olja, najboljše moke in žita, goveda in ovc, konj in voz, sužnjev in človeških življenj.

14 »Sadeži, ki jih je želela tvoja duša,

so izginili,

ves sijaj in ves blesk

je odpadel od tebe

in nikoli več ga ne bodo našli.«

15 Trgovci, ki prekupčujejo s tem blagom in ki so obogateli od tega mesta, bodo iz strahu pred njegovimi mukami stali od daleč, jokali in žalovali

16 ter govorili:

»Gorje, gorje, véliko mesto,

ki si bilo oblečeno v tančico,

v bager in škrlat,

bleščeče okrašeno z zlatom,

z dragimi kamni in biseri,

17 zakaj v eni uri je bilo opustošeno tolikšno bogastvo!«

Vsi krmarji, vsi, ki plovejo iz kraja v kraj,

vsi pomorščaki in vsi, ki so zaposleni na morju, so stali od daleč

18 ter vpili, ko so videli dim njegovega požara, rekoč: »Katero mesto je bilo podobno temu velikanskemu mestu?«

19 Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč:

»Gorje, gorje, véliko mesto,

od katerega razkošja

so obogateli vsi, ki so imeli ladje na morju,

zakaj v eni uri je bilo opustošeno!

20 Razveselite se nad tem mestom, nebesa,

sveti, apostoli in preroki,

ker je Bog uresničil nad njim vašo sodbo!«

21 Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč:

»S takšnim zamahom bo vržen

Babilon, véliko mesto,

in ga ne bo več najti.

22 V tebi se ne bo več slišal

glas harfistov in godcev,

piskačev in trobentačev.

V tebi se ne bo našel več

noben obrtnik kakršne koli stroke.

V tebi se ne bo več slišal

glas mlina.

23 V tebi ne bo več svetila

luč svetilke.

V tebi se ne bo več slišal

glas ženina in neveste.

Zakaj tvoji trgovci so bili velikaši zemlje

in tvoje čarovnije so zapeljale vse narode.

24 V njem se je našla kri prerokov in svetih

ter vseh, ki so bili umorjeni na zemlji.«

19

1 Zatem sem zaslišal kakor močen glas velike množice v nebesih, ki je klicala:

»Aleluja!

Odrešitev, slava in moč je v našem Bogu,

2 zakaj njegove sodbe so resnične in pravične.

Obsodil je véliko vlačugo,

ki je pokvarila zemljo s svojim vlačugarstvom,

in maščeval nad njo kri svojih služabnikov.«

3 In drugič so zaklicali:

»Aleluja!

Njen dim se vzdiguje na veke vekov!«

4 Tedaj je štiriindvajset starešin in četvero živih bitij padlo na obraz in molilo Boga, ki je sedèl na prestolu, rekoč:

»Amen. Aleluja!«

Jagnjetova svatba

5 Od prestola pa je prišel glas in rekel:

»Hvalíte našega Boga

vsi njegovi služabniki,

vi,

ki se ga bojite,

mali in veliki!«

6 Potem sem zaslišal kakor glas velike množice, podoben glasu mnogih vodá in glasu silnih gromov, ki so govorili:

»Aleluja!

Zakaj Gospod, naš

Bog, vladar vsega,

je začel kraljevati.

7 Veselimo se in radujmo

ter mu izkažimo čast,

zakaj prišla je Jagnjetova svatba

in njegova nevesta se je pripravila.

8 Dana ji je bila obleka

iz čiste in bleščeče tančice.«

Tančica so namreč pravična dela svetih.

9 In rekel mi je: »Zapiši: Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo!« Rekel mi je še: »To so resnične Božje besede.«

10 Tedaj sem padel k njegovim nogam, da bi ga molil. Pa mi je rekel: »Nikar! Služabnik sem kakor ti in tvoji bratje, ki ohranjajo

Jezusovo pričevanje.

Boga môli! Jezusovo pričevanje

je namreč duh preroštva.«

Jezdec na belem konju

11 Nato sem videl nebo odprto in prikazal se je bel konj. Ta, ki ga je jezdil, se imenuje

Zvesti in Resnični. Ta pravično razsoja in se bojuje.

12 Oči so mu kakor ognjen plamen in na glavi nosi veliko diademov; napisano pa ima ime, ki ga ne pozna nihče, le on sam.

13 Ogrnjen je v plašč, ki je bil namočen v krvi. Ime mu je Božja Beseda.

14 Na belih konjih mu sledijo nebeške vojske, oblečene v belo in čisto tančico.

15 Iz ust mu sega oster meč, da z njim udari po narodih. Pasel jih bo z železno palico in tlačil stiskalnico z vinom srdite jeze Boga, vladarja vsega.

16 Na plašču in na boku

pa ima napisano ime: Kralj kraljev in Gospod gospodov.

17 Nato sem videl angela, ki je stal na soncu. Z močnim glasom je zaklical vsem pticam, ki letajo sredi neba: »Zgrnite se semle na veliko Božjo pojedino,

18 da boste jedli meso kraljev in meso poveljnikov, meso junakov in meso konj in njihovih jezdecev, meso vseh, svobodnjakov in sužnjev, malih in velikih!«

19 Tedaj sem videl zver ter kralje zemlje in njihove vojske, zbrane, da se spopadejo z njim, ki je jezdil konja, in z njegovo vojsko.

20 Toda zver je bila zajeta in z njo vred lažni prerok, ki je delal znamenja

v njeni navzočnosti: z njimi je zapeljal tiste, ki so sprejeli žig zveri in molili njeno podobo. Oba sta bila živa vržena v ognjeno jezero, v katerem gori žveplo.

21 Vse druge pa je pobil meč, ki je prihajal iz ust jezdeca na konju, in vse ptice so se nažrle njihovega mesa.

Tisočletje

20

1 Nato sem videl angela, ki se je spuščal z neba. V roki je držal ključ k breznu in veliko verigo.

2 Ugnal je zmaja, staro kačo, to je hudiča in satana, in ga zvezal za tisoč let.

3 Nato ga je vrgel v brezno, ga tam zaklenil in zapečatil nad njim, da ne bi več zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti za nekaj časa odvezan.

4 Nato sem videl prestole: tistim, ki so sedli nanje, je bila dana oblast, da so sodili. Videl sem duše tistih, ki so bili obglavljeni zaradi Jezusovega pričevanja

in zaradi Božje besede. Videl sem vse tiste, ki niso molili zveri in njene podobe in si niso vtisnili na čelo in na roko njenega žiga. Oživeli so in kraljevali s Kristusom tisoč let.

5 Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ni dopolnilo tisoč let. To je prvo vstajenje.

6 Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali Božji in Kristusovi duhovniki ter bodo kraljevali z njim tisoč let.

Satanov poraz

7 Ko pa se dopolni tisoč let, bo satan izpuščen iz svoje ječe.

8 Stopil bo na plan, da bi zapeljal narode, ki so na štirih vogalih zemlje, Goga in Magóga, ter jih zbral na vojsko. Njih število bo, kakor je peska ob morju.

9 Šli so v napad po zemeljski širjavi

ter obkolili tabor svetih in ljubljeno mesto. A z neba je padel ogenj in jih použil.

10 Hudič pa, ki jih je zapeljal, je bil vržen v jezero z ognjem in žveplom, kjer sta tudi zver in lažni prerok. Tam bodo mučeni podnevi in ponoči na veke vekov.

Sodba z velikega belega prestola

11 Zatem sem videl velik bel prestol in njega, ki je sedèl na njem. Zemlja in nebo sta pobegnila izpred njegovega obličja in zanju ni bilo prostora.

12 Nato sem videl umrle, velike in majhne, kako stojijo pred prestolom. In odprle so se knjige. Odprla pa se je tudi druga knjiga: knjiga življenja. Umrli so bili sojeni po tem, kar je bilo napisano v knjigah, po svojih delih.

13 Morje je vrnilo mrtve, ki so bili v njem. Tudi smrt in podzemlje sta vrnila mrtve, ki sta jih hranila. In vsak je bil sojen po svojih delih.

14 Nato sta bila smrt in podzemlje vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt, ognjeno jezero.

15 In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero.

Novo nebo in nova zemlja

21

1 Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več.

2 Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina.

3 In zaslišal sem močen glas, ki je prišel od prestola in rekel: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog.

4 In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti

prejšnje je minilo.«

5 Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: »Glej, vse delam novo!« Rekel je tudi: »Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične!«

6 Nato mi je rekel: »Zgodile so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode.

7 Kdor bo zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa meni sin.

8 Toda strahopetci in neverniki,

pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla. To je druga smrt.«

Novi Jeruzalem

9 Zatem je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so držali sedem čaš, napolnjenih s sedmimi poslednjimi nadlogami, in mi je spregovoril: »Pridi, da ti pokažem zaročenko, Jagnjetovo nevesto!«

10 Nato me je angel v Duhu odnesel na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga

11 in je imelo Božje veličastvo. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, kamnu, kakor je kristalni jaspis.

12 Mesto je imelo veliko in visoko obzidje, v njem je bilo dvanajst vrat, na vratih je bilo dvanajst angelov in na njem so bila napisana imena, ki so imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov.

13 Troje vrat je gledalo proti vzhodu, troje vrat proti severu, troje vrat proti jugu in troje vrat proti zahodu.

14 Obzidje mesta je slonelo na dvanajstih temeljnih kamnih, na njih pa je bilo dvanajst imen dvanajstih Jagnjetovih apostolov.

15 Tisti, ki je govoril z mano, je imel merilo, zlato trstiko, da bi izmeril mesto, njegova vrata in njegovo obzidje.

16 Mesto je bilo zidano na štiri vogale in njegova dolžina je bila tolikšna kakor njegova širina. Angel je s trstiko izmeril mesto: merilo je dvanajst tisoč stadijev. Njegova dolžina, širina in višina so bile enake.

17 Izmeril mu je tudi obzidje: visoko je bilo sto štiriinštirideset komolcev. To je človeška mera, ki je tudi angelova.

18 Gradivo mestnega obzidja je iz jaspisa, mesto pa iz suhega zlata, podobnega čistemu kristalu.

19 Temelji mestnega obzidja so bili okrašeni z vsakovrstnim dragim kamenjem: prvi temeljni kamen je bil jaspis, drugi safir, tretji halkedon, četrti smaragd,

20 peti sardoniks, šesti sardij, sedmi hrizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti hrizopraz, enajsti hijacint, dvanajsti ametist.

21 In dvanajst vrat je bilo dvanajst biserov: posamezna vrata so bila iz enega samega bisera. Cesta skozi mesto pa je bila iz suhega zlata kakor prosojen kristal.

22 Svetišča nisem videl v njem, kajti njegovo svetišče je Gospod, Bog, vladar vsega, in Jagnje.

23 Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, kajti razsvetljuje ga Božje veličastvo in njegov svetilnik je Jagnje.

24 Narodi bodo stopali v njegovi svetlobi

in kralji zemlje bodo prinašali vanj svoj sijaj.

25 Njegova vrata se podnevi ne bodo nikdar zapirala, kajti tam noči ne bo.

26 Vanj bodo prinašali slavo in čast narodov.

27 Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega, tudi ne, kdor počenja gnusobo in laž, ampak bodo vstopili samo tisti, ki so vpisani v Jagnjetovi knjigi življenja.

22

1 Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala od prestola Boga in Jagnjeta.

2 Po sredi njegove ulice in na obeh straneh reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.

3 Nobenega prekletstva ne bo več. V njem bo prestol Boga in Jagnjeta, ki mu bodo služili njegovi služabniki.

4 Gledali bodo njegovo obličje in njegovo ime bo na njihovih čelih.

5 Noči ne bo več in ne bodo potrebovali ne luči svetilke ne sončne luči, kajti razsvetljeval jih bo Gospod Bog in kraljevali bodo na veke vekov.

Kristusov prihod

6 Nato mi je rekel: »Te besede so zanesljive in resnične. Gospod, Bog preroških duhov, je poslal svojega angela,

da bi pokazal svojim služabnikom, kar se mora vsak čas zgoditi.

7 Glej, pridem kmalu. Blagor mu, kdor ohrani preroške besede, ki so v tej knjigi!«

8 Jaz, Janez, sem tisti, ki je slišal in videl vse to. In ko sem slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je vse to razkazal, da bi ga molil.

9 Toda rekel mi je: »Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga môli!«

10 Potem mi je rekel: »Ne zapečati preroških besed, ki so v tej knjigi, kajti čas je blizu.

11 Kdor dela krivico, naj še naprej ravna krivično, omadeževani naj se še naprej omadežuje, pravični naj še naprej vrši pravičnost in sveti naj se še naprej posvečuje.

12 Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovem delu.

13 Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec.

14 Blagor njim, ki perejo svoja oblačila, da bi imeli pravico do drevesa življenja in da bi smeli stopiti skozi vrata v mesto.

15 Zunaj pa ostanejo psi in čarovniki, nečistniki in ubijalci, malikovalci in vsi, ki ljubijo laž in jo uresničujejo!

16 Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela,

da bi vam pričeval o tem glede Cerkvá. Jaz sem Davidova korenina in rod, bleščeča jutranja zvezda.«

17 In Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor posluša, naj reče: »Pridi!« In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja.

18 Vsakomur, ki posluša preroške besede, ki so v tej knjigi, izjavljam: če bi jim kdo kaj dodal, ga bo Bog udaril z nadlogami,

ki so opisane v tej knjigi.

19 Če pa bi kaj odvzel od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, ki sta opisani v tej knjigi.

20 Ta, ki pričuje za te reči, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!«

21 Milost Gospoda Jezusa naj bo z vsemi!