http://www.mojvideo.com/video-dj-bobo-pray/e729c3997bc2fea923e5
ODNOS DO BOGA
Priporočam da prebereš zadevo do konca. Sama sem bila že skoraj
na tem da bi jo zbrisala, pa sem vesela da je nisem in da sem jo prebrala
do konca.
PREBERI LE ČE IMAŠ ČAS ZA BOGA
Bog, ko sem prejela to e-pošto, sem mislila da nimam časa za te
stvari in da je to res neprimerno početi med delom. Potem sem ugotovila,
da ravno tako razmišljanje povzroča v današnjem svetu največ težav.
Boga skušamo obdržati v cerkvi ob nedeljah zjutraj oz. zvečer,
med tednom pa delamo drugače. Radi ga imamo ob sebi kadar smo bolni in
seveda ob pogrebih; vsekakor pa nimamo časa in prostora Zanj kadar delamo
ali se zabavamo. Te stvari so naša osebna stvar in jih lahko uredimo tudi
sami, brez Njega.
Naj mi Bog odpusti za vsakokrat ko On ni na prvem mestu v mojem
življenju.
Vedno bi morali imeti čas da bi se spominjali kaj vse je naredil
za nas.
Če se ne sramuješ, sledi naslednjim navodilom:
Jezus pravi: »Če se me boste vi sramovali pred ljudmi, se vas
bom tudi jaz sramoval pred svojim Očetom.«
Se ne sramuješ? Nadaljuj samo če misliš resno!
Rada imam Boga. On je vir mojega obstoja in Odrešenik. Daje mi da
delujem sleherni dan. Brez njega ne bi bila nič. Brez njega nisem nič. S
Kristusom pa – on mi daje moč (Flp 4,13). To je preprost preizkus.
Če ljubiš Boga in se ne sramuješ vseh izrednih stvari, ki jih
je storil zate, pošlji to sporočilo desetim ljudem in osebi ki ti ga je
poslala.
Mislim da ne poznam 10 ljudi, ki bi priznali, da imajo radi
Jezusa. Ga imaš ti rad?
Mene je tole sporočilo čakalo na branje vsaj 10 (deset!!!) dni. Kot
kaže imam za Boga bolj malo časa (oz. sem si 10 dni mislil da si bom
"jutri zares vzel čas". Ja takole je to...)
Se pa splača malo "pomatrati" in prebrati zadevo do konca. Čeprav je
nekoliko dolga, je kar zanimiva in da misliti. Če je angleški original
prenaporen, sem se malce potrudil da lahko poškiliš tudi v prevod. LP MČ
PESEM
Pokleknil sem, da molil bi, a molil nisem dolgo, preveč me dela
je čakalo.
Sem hitro moral delati,
račune štir´ bo kmalu treba plâčati.
Zato pokleknil sem,
zdrdral molitev, nato pa hitro vstal.
Dolžnost krščansko sem opravil
in duša v zadovoljstvu naj počiva.
Ves ljubi dan bilo ni časa,
da širil jaz besede bi veselja.
Bilo ni časa,
da prijateljem govoril bi o Bogu.
Se bal sem, da smejali bi se mi.
Ni časa, ni časa,
za delati imam še toliko stvari.
Ni časa, ki bi namenil ga
za duše ki so v stiski
in tako je šlo vsak dan, do časa, časa smrti.
Prišel sem pred Boga
in stal pred njim sem žalostno ga zroč.
V rokah Boga sem videl knjigo,
to knjiga je bila življenja.
Ozrl vanjo Bog se je, rekoč:
»O tebi nič ne piše.
Nekoč hotél sem tvoje vpisati ime,
a žal bilo ni časa«.
Torej imaš čas da nadaljujeva?
Preberi spisek do konca.
LAHKO : TEŽKO
Zakaj je tako težko govoriti resnico in tako lahko povedati laž?
Zakaj smo v cerkvi tako zaspani, toda takoj po koncu pridige se
prebudimo.
Zakaj je tako težko govoriti o Bogu in tako lahko govoriti
umazane stvari?
Zakaj je tako dolgočasno zreti v krščanski časopis in tako
lahko gledati tiste bolj umazane?
Zakaj je tako lahko zbrisati elektronsko pošto, ki je bolj
pobožna in tako lahko prepošiljati kakšne bolj umazane?
Zakaj se število cerkva zmanjšuje, število barov in plesnih
klubov pa povečuje?
Se vdaš? Premisli o prebranem. Ga boš preposlal, ali raje kar
zbrisal?
Vendar pa ne pozabi – Bog bdi nad teboj. Molitvena naveza – le
kdo bi jo prekinil. Ko prejmeš to sporočilo, zmoli za tistega, ki ti ga
je poslal…
V tem je toliko moči. Ne prekini je…
Od vseh zastonjskih stvari, ki jih lahko prejmemo, je molitev
najbolj dragocena.
Z njo nimamo nobenih stroškov, a se nam bogato povrne. BOG TE
BLAGOSLÔVI!
Naj te Bog ohrani in blagoslavlja.
Če se te povedano ne dotakne, se te najbrž ne bo dotaknilo
nič…
Upam da vam ta zgodba tako koristila, kot je koristila meni.
Sprašujem se, koliko ljudi bo to sporočilo enostavno izbrisalo
že zgolj zaradi naslova.
Nekoč je živel človek z imenom George Thomas. Bil je pastor v
malem mestecu New England.
Na velikonočno jutro je v cerkev prinesel zarjavelo in obtolčeno
staro ptičjo kletko in jo postavil na prižnico.
Oči navzočih so se zazrle v kletko in kakor v odgovor na to, je
pastor začel govoriti…
»Ko sem včeraj šel skozi mesto, sem zagledal mladega fanta, ki
je nosil tole ptičjo kletko. Na dnu kletke je imel tri drobne ptičke, ki
so drgetali od mraza in strahu.
Ustavil sem fanta in ga vprašal: »Kaj imaš tu, sinko?« »Samo
nekaj starih ptičev,« je odgovoril. »In kaj boš storil z njimi?« sem
ga vprašal. »Nesel jih bom domov in se z njimi zabaval,« mi je odvrnil.
»Dražil jih bom in jim potrgal perje, da se bodo tepli med seboj. Zares
se bom imel fino.« »Ampak slej ko prej se boš naveličal. In kaj boš
storil potem?« »Oh, imam nekaj mačkov. Njim jih bom vrgel.« Pastor je
za nekaj trenutkov obmolknil. »Koliko hočeš za te ptiče, sinko?«
»Hm??!!! Zakaj pa bi sploh hoteli imeti te ptiče, gospod. Saj so samo
navadni poljski ptiči. Nič ne pojejo in niti lepi niso!« »Koliko?« je
pastor še enkrat vprašal. Fant je pogledal pastorja če ni malce trčen
in rekel »10 dolarjev?«
Pastor je segel v žep in vzel deset dolarski bankovec, ter ga dal
fantu. Trenutek zatem fanta ni bilo več.
Pastor je vzel kletko in jo nežno odnesel na konec ulice kjer je
bilo drevo in nekaj trave.
Postavil je kletko na tla, odprl vrata in jo nežno potresel, da
so ptiči odleteli na svobodo.
Tako je pojasnil zakaj ima prazno ptičjo kletko na prižnici,
nato pa je pastor začel pripovedovati naslednjo zgodbo:
Nekega dne sta se pogovarjala satan in Jezus. Satan se je ravno
vrnil z édenskega vrta ter se veselil in širokoustil: »Tam spodaj sem
ravnokar ujel svet, poln ljudi. Naredil sem past in nastavil vabo, ki se ji
ne bodo mogli upreti!«
»In kaj boš storil z njimi?« ga je vprašal Jezus.
Satan je odvrnil: »Zares se bom imel fino. Naučil jih bom kako
naj se najprej poročijo in nato ločijo, kako naj sovražijo in izrabljajo
drug drugega, učil jih bom popivati, kaditi in preklinjati. Naučil jih
bom kako naj izumijo puške in bombe in se pobijajo med seboj. Zares se bom
zabaval!«
»In kaj boš storil potem ko se boš naveličal?« ga je vprašal
Jezus. »Pobil jih bom,« je ponosno dejal satan.
»Koliko hočeš zanje?« ga je vprašal Jezus. »Zakaj pa bi
sploh hotel imeti te ljudi, saj sploh niso dobri. Ti bi jih rešil, oni pa
bi te v zahvalo še sovražili. Pljuvali bi vate, te preklinjali in te
ubili. Saj menda nočeš imeti takih ljudi!«
»Koliko?« je Jezus še enkrat vprašal.
Satan je pogledal Jezusa in mu posmehljivo rekel: »Tvojo kri,
tvoje solze in tvoje življenje.«
Jezus je dejal: »NAJ BO!«. In potem je plačal ceno – za nas
je umrl na križu!!!
Pastor je dvignil ptičjo kletko, odprl vratca in nato odkorakal s
prižnice.
ALI NI SMEŠNO…:
Ali ni smešno kako preprosto ljudje zavržejo Boga in se potem
sprašujejo zakaj gre ves svet po zlu.
Ali ni smešno kako lahko nekdo reče: »Verujem v Boga«, in
vendar sledi satanu (ki, mimogrede, prav tako »veruje« v Boga)
Ali ni smešno kako lahko pošiljamo na tisoče šaljivih e-mailov
po vsem svetu, toda ko začnemo pošiljati sporočila, ki se tičejo Boga,
dvakrat premislimo naj jih pošljemo ali ne.
Ali ni smešno da bomo presneto premislili komu naj prepošljemo
to sporočilo in da ga ne bomo poslali ravno številnim prijateljem, bodisi
ker nismo prepričani če verujejo ali ne, bodisi ker ne vemo kaj si bodo
potem mislili o nas.
Ali ni smešno kako nas bolj skrbi kaj si o nas mislijo ljudje,
kot pa kaj si o nas misli Bog.
Molim za slehernega, ki bo to sporočilo poslal na vse naslove iz
svojega e-naslovnika, naj ga Bog blagoslovi na poseben način.