Antropozofija in NE-antorpozofija
Zadnje sporočilo Đorđa Savića na temo mešanja antropozofije z nekaterimi drugimi smermi (v tem primeru trditvami
Samael Aun Weorja) mi je naložilo odgovornost, da napišem še svoj komentar (repliko) in obenem na hitro pogledam situacijo na pordočju antropozofije pri nas in v okolici oz. tega, kar se danes tako poimenuje.Najprej si moramo biti na jasnem, da v vsej širini čutenja in človekove individualnosti, vseeno moramo ostajati pri dejstvih, in se ne smemo zanašati samo na t.i. zgolj subjektivno. Nekdo bi lahko rekel, da je to dogmatsko slepo verovanje in okorelost, ampak temu moram odgovoriti, da ne razume prav nič, kaj antropozofija je.
To še posebej velja za tiste (moje osebne izkušnje), ki govorijo, da v duhovnem ni pravil in zakonov in da v duhovnem le doživljamo vsak po svoje in se utapljamo v senzacijah. To so ponavadi tisti, ki so neprestano podzavestno paralizirani vklopiti svojo voljo, se kaj novega naučiti in na koncu sprejeti odgovornost za svoje življenje, se spremeniti in delovati! In za njih so vsi dogmatiki in oni izhajajo le iz »sebe samih«, »oni tako čutijo«, »so neprestano v ljubezni in Bogu«...!?
Ravno nasprotno temu pa - ko se pojavi življenjska situacija t.j. ko pride realna preizkušnja tega kar mislimo da smo, so to tisti, ki prvi stisnejo rep med noge in zapadejo v vsa možna nesprejemanja, antipatijo do sveta, zarote, izgovore, hipohondrije... saj podzavest natančno ve kdo so in to se kaže tudi v življenjskih dejstvih (
»po njihovih delih jih boste spoznali«). In sedaj se sprašujem: »kje je zdaj vsa ta velika ljubezen do sveta, izhajanje le iz sebe samih...?«Brez vrhunskega znanja (ne le naravno-znanstvenega) na vseh področjih, stabilnosti in jasne zavesti ni možna nikakršna višja in prava ljubezen
(ki jo seveda prej našteti zelo lahkoto mešajo s svojimi senzacijami, ki so ponavadi čustvene patologije lastnih potreb).Ravno njih omejuje neskončnost podzavestnih indoktrinacij in svoja prepričanja ne vedo utemeljiti z niti enim »zakaj«!
In obenem ta vloga volje »nehati fantazirati« tvega brezpogojno srečanje s težavo, za kar seveda niso pripravljeni.
1. Najprej kratek odgovor na temo g. Savića o Samael Aun Weorju:
Ustavil se bom pri prvem citatu (STRINJAM SE Z VSEMI!) Đorđa Savića, ker je iz njega razvidno, da TO NE SME IMETI OPRAVKA Z ANTROPOZOFIJO:
»Obveščeni smo, da je veliki mojster Jezus na Zahodu Združenih Držav Amerike. Veliki Mojster se sprehaja po ulicah anonimno in kot nepoznan, oblači se kot vsi drugi meščani in ga noben ne pozna. Eden izjemno velik tok krščanske energije teče iz njega in se širi po celotni Ameriki. Veliki Mojster je še vedno zadržal isto telo, ki ga je imel v Sveti Zemlji. Vsekakor je veliki Hijerofant Jezus vstal tretji dan iz mrtvih in dalje živi s svojim fizičnim telesom. Jezus se je »kristoficiral«, ker je šel skozi skozi Stezo Brezhibne Poroke (zveze?). Samael Aun Weor (prevod iz srbščine)
Navedel bom samo kratka dejstva:
Krist v fizičem v kakršikoli obliki (z izjemo čsa Misterija na Golgoti nima ničsorodnega z antropozofijo in mora biti strogo ločno od antropozofije).
Rudolf Steiner podrobno navaja (v nekaj deset knjigah!), zakaj temu ni tako in vse skupaj povezuje in utemeljuje s tokom razvoja skozi evolucijo svetovne zgodovine, čovekom kot bitjem, razvojem zavesti...
Navaja tudi pojav »novih mesij« t.j. »samo-imenovanih mesij«, ki so prihajali (mislim pa, da jih je kar veliko tudi danes). Ideje o ponovni inkarnaciji Krista v fizičem definira tudi kot vpliv dekadentnih sil evolucije...(besedilo v nadaljevanju):
ĐRĐ JE DAL Ž DOVOLJ NATANČN OPIS, KI GA NI TREBA DOPOLNJEVATI.
Jaz bom strav prikazal iz drugega zornega kota:
»od kje prihajajo taka mnenja«? (za antropozofijo so to dezinformacije in zavajanje!)Rudolf Steiner:
»Ampak danes čovek mora zavestno sprejeti to spoznanje, katero je za njega kot čoveka š kako pomembno, ker je on prav zaradi tega čovek, ker se okrog njega soočjo sile vesolja. In pomembno je, da čovek spozna svoje pravo mesto v univerzumu.
Enrakt se bo na Zemlji z veliko večpravice podcenjevalno gledalo na naš temno obdobje materializma v odnosu na to, kar bo čovešvo vedelo v bodočosti o duhovnem, ki je za fizičim; z večpravice, kot jo danes se bo reklo: »Ah, kakšo otroče znanje o naravnih pojavih so imeli stari Grki. To so bili pravi otroci; mi smo veličstno dalečprispeli!« Predvsem smo tao dalečdospeli na področu filistarstva in
veliko večpravice bomo imeli za eno tako kritiko, ko se bo govorilo na osnovi polnega znanja o tej borbi, ki se odvija za bitje čoveka na Zemlji.Ampak obstajajo tudi posebni znaki na to, da se v današjem čsu mora začti s šrjenjem znanja o teh zadevah.
Vsekakor vse kar sem govoril o borbah luciferičih in ahrimaničih sil okrog čoveka, je danes š vedno skrito za večno ljudi v temnem kotu njihovega bitja. Ampak te borbe pošljajo svoje valove v tisto področe obstajanja, kjer je čovek zavesten. In danes se morajo znati presoditi pravi valovi, ki izhajajo iz duhovnega sveta, č se v naš civilizaciji noč negovati zasanjano stanje spoznanja.Ta dva vojaša taborja, luciferiči v toploti in svetlobi okrog Zemlje in ahrimaniči v trdni in vodeni masi Zemlje – tolčjo s svojimi valovi v današje kulturno žvljenje.
Luciferiča vojska je danes okužla predvsem zastarelo teologijo. In v sredini našga kulturnega žvljenja danes vidimo, kot proizvod te luciferiče moč, tiste trditve, ki žlijo iz Krista narediti mit. Krist se je spustil na Zemljo v Golgotskem misteriju kot eno realno bitje. Ampak to je seveda nekaj, kar najbolj kvari račne tistim bitjem, ki si žlijo čoveka naredi kot moralni automat, in nikakor eno svobodno bitje; ker: »izbrisati realno bitje Kristovo, Krist je mit«. V literaturi XIX stoletja lahko tudi spremljate, kako duhovno zastopajo hipoteze teologov – kot na primer, Davida Friedricha Straussa, Alberta Kalthoffa itd. In njihovih naslednikov, boljš povedano imitatorjev, kot na primer Arthurja Drewsa – se pravi, kako zastopajo stališč: Krist je le ena mitološka figura, samo ena slika, ki si je prilastila moččoveše fantazije. O, š veliko večse bo nalagalo v čovešo kulturo iz tega taborja. In to je le prvi val, ki je polil.Prvi val s tiste druge strani, iz ahrimaničega taborja, ki se odraž v trdnem in vodenem na Zemlji, daje navzven spet drugačn pogled: tu se Kristu posmehuje, ignorira in se priznava samo Jezus, »navaden skromni čovek iz Nazareta« kot fiziča osebnost. Se pravi, spet ena teološa specijaliteta.
Spreminjanje Krista v mit je čsto luciferski; spreminjanje tistega, ki je šl skozi Misterij na Golgoti v navadnega čoveka, kateremu se sicer pripisujejo vse može sposobnosti – čsto je ahrimanski.
(neformalni prevod iz spskega jezika
AKC Beograd,
prevod: Mile Galović
»Uzajamni odnos zvezda i čveka«
GA 219)
Obenem bralca usmerjam na serijo knjig Rudolfa Steinerja (lahko vam jih tudi posodim), ki govorijo o Kristologiji, in ki zelo podrobno in iz neverjetnega ševila zornih kotov razlagajo, zakaj temu kot opisuje Samael
NI tako. Obenem navaja kaj je vzrok takšim dez-informacijam; (lep strnjen primer je tudi modro besedilo zgoraj).2. Nekaj citatov iz knjige »SPoročlo čovešvu na razcepu poti« in komentarjev ter Vprašnja za odgovorne
(»preds. ADS Leo T« ??) v ANTROPOZOFSKEM DRUŠVU SLOVENIJE in slovenski spletni strani antropozofija.org:Takoj na začtku prosim da se izognemo izgovorom »to je subtilno, ti pa dojemašz razumom«, »ne razumešduh za tem«, »razsvetljeni ž vemo« ipd.
Spletna povezava do knjige »SPoročlo čovešvu na razcepu poti«:
http://antropozofija.org/download/SPorocilo%20clovestvu%20na%20razcepu%20poti.pdf
»Tisti, ki nimamo čsa za temeljito proučvanje« (»SAJ TUDI NI POTREBNO«!?) pomeni, da ne gre za razvoj duš posameznika, ampak da se bo potem verjetno dobilo nekakše skrajšne recepte od nekoga (»ki večve«) in se jim sledilo? To je nekaj kar ni antropozofija!
Praktiča antropozofija torej, ali duhovna ’forma’ objektivne realnosti, saj si ne moremo, s čsom po žlji (za dolgotrajno, vsežvljenjsko proučvanje), za hitrejš (više) obvladovanje svojega uma, vsi postreč; seveda, saj tudi ni potrebno.
»SPoročlo čovešvu na razcepu poti«, str.11
Od kje tako ultimativno prepričnje postavljati se v vlogo boga na zemlji? Vsi poznamo pregovor »naj se delo samo hvali«.
Ponosni smo na delež oziroma duhovno ’konfiguracijo’, ko na tem jezikovnem področu, SPoročlo omogoč največo koncentracijo osveščnosti na svetu.
»SPoročlo čovešvu na razcepu poti«, str.5
Kdo je »najviša zunanja inteligenca« in kdo tako verodostojno in brez zmote komunicira z njo (t.j. kanalizira)? V antropozofiji poznamo podrobno raščenitev vseh mogočh hierarhij - za kaj tukaj gre v antropozofskem jeziku?
Na vsebino SPoročla, tj. ’domač nalogo’, od najviše zunanje inteligence, nismo prejeli nobenih pripomb (kanalizirali 5. in 27. apr. 2008) !? Hm, res so zelo tolerantni - z vsemi nami; ’zanima’ nas, kaj je naslednje; na katerem ’terenu’…Morebiti pa se odločmo za izhod (za ascenzijo se potrebuje ’le’ 83 – 86% svetlobnega potenciala)
»SPoročlo čovešvu na razcepu poti«, str.422
Za vseh - dobrih 400 strani knjige bi rabili dobrih 400 strani antropozofsko utemeljenih in usmerjenih vprašnj, kar na žlost ni izvedljivo.
Prvo vprašnje: Kdo je ustanovitelj ANTROPOZOFSKEGA DRUŠVA SLOVENIJE in zakaj na spletni strani ni nikjer navedeno nikakršo ime vodilne osebe, ustanovitelja...? Na vse kar naletimo je t.i. »adept« !? (neformalno lahko naletimo na: »preds. ADS Leo T«)
Drugo vprašnje: Kdo so/je avtor oz. »modreci za čovešvo« knjige »SPoročlo čovešvu na razcepu poti«, ki je (kot sem razbral) temelj t.i. »neoantropozofije«? Obstaja tudi dogodek, kjer je misteriozni avtor javno nastopil: http://antropozofija.org/download/simbolna_predstavitev_knjiznega_dela-11.dec.2008.pdf
Tretje vprašnje: Kaj, na primer je to nepraktičega v antropozofiji, kar dopolnjuje t.i. »neoantropozofija«?
Čtrto vprašnje: Od kje ideja in pravica, da se z antropozofijo povezujejo vesoljci, vesoljske ladje..., ki prihajajo v fizičem na Zemljo - kar ni mogoč razumeti drugač glede na to s čm se ukvarja t.i. »neoantropozofija«, ki je tudi obenem t.i. »praktiča gnostika« in njen utemeljitelj (http://antropozofija.org/articles/pg/Neoantropozofija%202.html) Boris Potapov (lastnik spletne strani www.galaksija.com)?http://www.4dportal.com/hr/intervjui/1620-boris-potapov-ekskluzivno-za-4dportal-novi-svjetski-poredak-je-napravio-kaos-u-jugoslaviji
Peto vprašnje: Od kje prihaja ideja in pravica, da se ime antropozofija uporablja pri ukvarjanju s takimi stvarmi, ki v antopozofijo očtno ne sodijo (apeliram na citirano knjigo, NLP in vesoljce, spletne povezave, šmansko ipd. literaturo na spletni strani...npr. http://antropozofija.org/articles/pg/Zunajzemeljska%20bitja.html)? In da se drušvo, ki se ukvarja z nečm, kar je ne-antrpozofsko z večh vidikov imenuje ANTROPOZOFSKO DRUŠVO SLOVENIJE?Obenem, drušvo navaja ostala antropozofska drušva po svetu (
http://antropozofija.org/articles/common/povezave.html), samo pa ni registrirano kot eno izmed drušev splošega antropozofskega drušva Goetheanuma? (http://www.goetheanum.org/Die-Gesellschaft-in-der-Welt.adressen.0.html?&no_cache=1)
Šsto vprašnje: Od kje pravica prezentirati in izpostavljati ime antropozofija s knjigo »SPoročlo čovešvu na razcepu poti«, ki je po mojem celotnem dosedanjem antropozofskem znanju nekaj čsto NE-antropozofskega (tudi č gremo tako daleč da izpustimo vse informacije – je ta neprizemljen in kaotičn načn izražnja poln nekakših senzacij
in dokaz za to) in jo pošljati vsem vodilnim politikom v Sloveniji kot da gre za antropozofsko gradivo?
http://www.antropozofija.org/articles/SPorocilo%20clovestvu%20na%20razcepu%20poti.html
To lahko za večno pomeni dožvljenjeski odpor in možost srečnje prave antropozofije!!!
Iz nekaj navedenih primerov iz knjige:
1. KOT INFORMACIJE: ki se podajajo s kopico nekakših neutemeljenih in neobrazložnih dimenzij, bitij... in ki bralcu puščjo le senzacijo in jih ne more povezati in uporabiti za svoje praktičo žvljenje –
ZA KAR RAVNO PRI PRAVI ANTROPOZOFIJI V ENEM IZMED TEMELJEV GRE!)2. KOT NAČN PISANJA: ki je popolnoma neprizemljen - za moje antropozofske pojme nima kaj opraviti z antropozofijo, kot budno, razumsko, prizemljeno, egzaktno, znanstveno in žvljenjsko uporabno definicijo fizičega in duhovnega sveta.
Prosim vas, da usmerite pozornost na strukturo, načn, prizemljenost, doslednost... pisanja Rudolfa Steinerja (v vseh citatih kljub prevodu iz nemščne in š banalnem prevodu v slovenščno –
besedila v modrem) in sami pridete do zaključa glede vsaj ene od mojih kritik o NE-antropozofskem načnu pisanja (in obenem NE-antropozofiji) t.i. »neo-antropozofov« pri primerjavi z njihovo »biblijo« (http://antropozofija.org/download/SPorocilo%20clovestvu%20na%20razcepu%20poti.pdf)!!!
Pozivam vse resne poznavalce antropozofije, da se odzovejo.
Z naslednjim citatom se navezujem š na - ž odprto temo Đrđ Savić na temo
Samael Aun Weor o seksualni magiji (navedeni tekst rangiram kot podobno oz. enako):»Seksualnost je na tem planetu, vedno bila veza z višimi frekvencami. Seksualna vibracija je vaš veza s kozmičo identiteto. (op. p.: razlog, da je Rimo-Katoliša Religija spolnost ’umazala’) Seksualnost je puščna kot frekvenca, da vi po njej plujete skozi žvči sistem in se spojite z višim Umom, prihajajočiz telesa. Zelo pomembno za vsakogar, ki žli biti v kompletni harmoniji s svojim fizičim bitjem je, da prakticira redno neki vid globokega dihanja, kjer je vdih zelo pomemben, kisih se vnaš v telo in dogaja se oksidacija.«
»SPoročlo čovešvu na razcepu poti«, str.419
V osnovi so reproduktivne moč v povezavi s silami imaginacije (nov načn vegetativne reprodukcije skozi organ govora – ampak komaj v novem planetarnem stanju znotraj našga sončega sistema t.j. »Novega Jupitra«). Ampak to š ne pomeni kakršokoli uporabljanje seksualnosti za doseganje viših stanj zavesti.
Ta izjava izvzema princip Krista (Makrokozmičega Jaza), ki je temelj razvoja našga mikrokozmičega Jaz-a. Istočsno izvzema misijo Zemlje (antropozofsko: 4. planetarne epohe), kot popolnega pravilnega razvoja Jaz-a čoveka (t.j. da gre za čščnje duš in pravilno prizemljitev), in vzpodbuja zgolj forsiranje v duhovni svet.
Brez popolnega razvoja Jaz-a (da resničo spoznamo kdo smo), bomo z vsako novo pridobljeno močo, ki jo bomo pridobili, naredili le nov kaos tako sebi (razvoju svojega individuma t.j. Jaz-a), kot tudi dekadentno delovali na okolico.
V današjem čsu je odnos med nekakšo razumsko budnostjo in moralnostjo čoveka popolnoma porušn, in kaj v praksi, ki je vsem kot dokaz delamo s sočovekom in planetom? Bolj ali manj ničdobrega.
Zdaj si pa zamislite, da to »budnost« podarite neandertalecu nekaj tisočetij pred račnanjem našga čsa.
In mi smo ta neandertalec v odnosu do moč, ki bodo naravne (dane) moč čovešva v bodočosti.
Se pravi ne gre za doseganje le-teh, ker
»vse kar predčsno, neprimerno... kanaliziramo in prinesemo na Zemljo – s tem uničjemo bodočost – smo to ukradli iz bodočosti. Luciferiči in ahrimaniči duhovi bodo kakršokoli znanje brez uskladitve z načtom pravilnega in resničega razvoja sveta (ki ga vodijo pravilno razvite hierarhije) takoj spustili v Zemeljski obstoj, takoj ko najdejo primeren medij (čoveka)! Ni vsak uvid, odkritje... le nekaj gracioznega in čdovitega« - nekako v tem smislu (OPOZORILO: ni citat), govori R. Steiner (č bom našl izvorno besedilo ga bom dobesedno citiral)!Enako smatram kakršokoli - zgolj dviganje moč (seksualnost kot pot napredka za zvezo s kozmosom) za nesprejemljivo, saj gre bolj za zdravo askezo, optimalno odpovedovanje (skozi polno razumevanje in ne kot pravilo) in razmišjanje o tem, zakaj se nam seksuala potreba vklaplja (manipulacije medijev, podzavestne stresne situacije...), ne pa š dodatno vklapljanje za »dosego nečsa višega in kozmičega«!
Sam Rudolf Steiner (ki ga nekateri opisujejo kot najbolj izobražnega čoveka (čovešo izobražn!) vseh čsov) omenja, da č bi začl pisati o duhovnih uvidih prej (preden se je vse mogoč, kar ponuja ta svet naučl), dal popačne slike duhovnega sveta!
Ne gre le za uvid, gre za prizemljitev in razšrjanje vseh vidikov znanja. Spoznavanje prave, najviše in brezpogojne ljubezni je možo samo na Zemlji, saj je Krist po Vstajenju (ki je realno dejstvo v duhovnem!) ostal v duhovni atmosferi Zemlje. In vse kar se ne naučmo na Zemlji v čsu žvljenja moramo nadaljevati v naslednji inkarnaciji.
Kar spoznamo med žvljenjem na Zemlji lahko predelujemo dalje po smrti, kar pa ne – zaradi tega se za naš dobro vračmo na Zemljo.
Se pravi, ne gre za odzemljevanje v kozmos, ampak povezovanje s tem (realnim Kristom), kar lahko najdemo v najboljš obliki tukaj med žvljenjem na Zemlji! To, kar so posvečni pred Misterijumom na Golgoti iskali »zunaj«, je po tem dogodku na/v Zemlji (LE ENKRAT Krist v fizičem med 30. in 33. letom Jezusa iz Nazareta) in po Vstajenju le š v duhovni atmosferi Zemlje (NOVA OBJAVA KRISTA V ETERSKEM SVETU SE ZAČE V OBDOBJU VLADAVINE Arhangela Mihaela >1879)!
Ko smo pripravljeni nas duhovni svet ne bo/ne more spregledat.
Ne gre za doseganje višega stanja zavesti (kar je to tako ali drugač le prefinjen in prikrit egoizem videti/vedeti več), ampak se narediti dostojnega, učkanega in »brez žlje« (ne razumeti narobe v smislu apatije) dočkati, da duhovnost sama pride do nas, medtem ko smo mi nenehno budni, se zbujamo, učmo in predvsem delujemo v fizičem t.j. na zdrav načn skozi nas same dvigamo in obujamo čovekov najviši princip - princip volje!(skoraj sigurno opisano najdete v knjigi: »Od Jezusa do Kristusa«, GA 131)
O dihanju pa tudi iz antorpozofije vemo, zakaj oz. v večni oblik ni primerna (umetno lahko (s tehniko) prihajamo na rob duhovnega sveta in nekaj vidimo!). Ponovno: ne gre za videnje, ampak za popolno stabilnost in sposobnost razlikovanja znotraj duhovnega uvida!
S tehnikami lahko dotaknemo rob duhovnega sveta, a kaj nam to pomaga, č smo š vedno neizobražna in nerazvita duš, ki bo videno filtrirala skozi svoj lastni snop dušvne nečstosti in popačla resnico!?
Dojeti, da so vse sile, ki jih ljudje imamo »sposojene« od višjih hierarhij za razvoj sveta in kozmosa, in jih postaviti na svoje pravo božnsko mesto bi moral biti središči cilj čoveka.
In to se zgodi samo, ko prosimo za milost, da se vrnemo na pot, ki nam je v osnovi dana in da vse moč ne postavljamo v svoj lastni interes materialnega pridobivanja, užtkov, nepravilne težje (npr. tudi »navzgor v duhovno«), saj ne gre za naš le-lastno »razsvetlitev« ločno od Zemlje, ker kljub lastnemu razvoju bomo izumrli, č planet Zemlja, skupaj z ostalimi dušmi ne bo preša v naslednje planetarno stanje (antropozofsko: 5. planetarno epoho »Novega Jupitra«).
Š slikovit povzetek:
»Bi radi da vas poučje slepi Albert Einstein ali neandertalec, ki ga š služjo fiziče oč«?
Navajam š en citat Rudolfa Steinerja, kjer razlaga od kje prihajajo duhovni vplivi zgolj prostorskega razmišjanja in dojemanja ter posledičo postavljanja vse v le-te materialističe okvirje (NLP, »vesoljci«...):
Rudolf Steiner
(O PROSTORNEM in ČSOVNEM):»Komaj v dnevih Kopernika, Galileja, Giordana Bruna začnja prostor dobijati svojo veliko vlogo v pogledu na svet. Ptolomejev sistem sveta, ki se ž ukvarja s predstavo prostora je vseeno usmerjen bolj proti čsu...«
»Ampak poglavitna zadeva pri tem je prostorno predstavljanje slike sveta. In od tod izhaja pojava, da vsaka čoveša razsodba temelji na prostornih predstavah.
Moderen čovek je prostorno vse bolj in bolj vgrajeval v svojo zunanjo sliko sveta, vgrajeval pa ga je obenem tudi v svoje celovito mišjenje. In prav danes, bi rekel, stojimo pred kulminacijo tega prostornega predstavljanja, prostornega mišjenja.
Zamislite si samo, kako težo je čoveku danes nekaj spremljati čsto čsovno, recimo določno predavanje. Ljudje so veseli, ko se pri tem priklič v pomočprostor, da se vsaj nekaj napiš na tabli... moderen čovek se komaj tedaj zares čti v svojem elementu. »Ilustracija«, in s tem se misli izražnje v smislu prostornosti, to je tisto, kar je potrebno modernemu čoveku za vsako tolmačnje; on za tem tež...«
»Pogled rabimo usmeriti samo na nekaj, kar je postalo določna pojava današjega čsa, in videli bomo to iskanje modernega čoveka da se povsod nasloni edino na prostor...«
»To usmerjanje, ta postava in omejevanje samo na prostorno je značlnost današjega čsa. Današji čovek je v položju, da tež izjemoma samo proti prostoru. Kdor z odprtimi oči danes opazuje današjo kulturo in civilizacijo bo v vsem videl ta odnos.
Z druge strani težmo – pri tistem kar imenujemo antropozofska duhovna znanost – ravno za tem, da izstopimo iz prostornega. Vsekakor, tej težji za prostornim prikazovanjem tudi mi podajamo roko ž s tem, ko duhovni vsebini dajemo oprijemljivo obliko, ker ustvarjamo možost da se sliš, bere, dojame, razume. To je upravično, ker se s tem pomaga sposobnosti predstavljanja, ni tako? Ampak pri temu moramo vedno imeti v mislih, da je to le sredstvo za ilustracijo, in da je tisto, za kar v resnici gre težja, vsaj težja, da se izstopi iz prostornega...«
»Ampak vedno znova se mora poudarjati, da je težja antrpozofske znanosti, da se to – proti prostoru usmerjeno dojemanje, da se to čsto čovešo znanje, spet pripelje tistemu duhovno-božnskemu.
Mi si ne žlimo nazaj v stare zavesti duš, ampak hočmo ravno najnovejš, moderno zavest duš izven odvisnosti od prostornega, materijalnega; odpeljati v nematerijalno, čsovno, duhovno.«»Tež se za določnim duhovnim znanjem, ki je sorodno naravno-znanstvenem znanju, čprav mu je ravno nasprotno, ker je usmerjeno proti nadčtnemu po vsebini.«
»...č bi se enkrat prenesli v položj visokih božnskih bitij, med katerimi žvimo od smrti do ponovnega rojstva, in na to, kako ta bitja usmerjajo svoje dušvno oko navzdol ... kako z raznimi sredstvi sledijo toku dogodkov na Zemlji...«
»Ta duhovno-božnska bitja se zelo malo zanimajo za tisto, kar se izvaja v modernih laboratorijih in celo v bolnišicah... najmanj jih zanima ravno tisto, kar »profesorstvo« izvaja tukaj na Zemlji. Ampak ravno to je tisto, kar mora globoko dotakniti tistega, ki ima uvid v moderno znanost o iniciaciji. On si potem govori: mi ljudje smo postali v zadnjem obdobju bogovom tuji; spet moramo povzdigniti mostove, ki nas bodo povezali z božnsko-duhovnim svetom. To je tisto, kar pri notranjem gledanju teh stvari daje impulz za antropozofsko znanost.
»Ampak vse to temelji na enem zelo pomembnem kozmičem dejstvu.
Prostorno gledanje je eno popolnoma čovešo gledanje, medtem ko bogovi s katerimi čovek žvi v čsu med smrtjo in ponovnim rojstvom - ki je za čoveka najbolj pomembno – imajo izrazito čsovni pogled; in ta prostorni pogled, ki ga čovek dobi na Zemlji, oni sploh nimajo. Te prostorne predstave so nekaj specifičo čovešega. Čovek vstopa v prostorno komaj tedaj, ko se spušč iz božnsko-duhovnega sveta v zemeljski svet. Prostorno gledano se res dozdeva, da je vse v perspektivi. Ampak razsodba, mišjenje v dimenzijah, to je nekaj čsto zemeljskega.«»In čovek lahko za bogove osvoji kos novega sveta - ko se to naredi na pravilen načn - ko se ne ostaja pri prostoru, ampak ko v prostorno dojemanje spet vnaš duhovnost.«
Iztegnite svojo levo roko. V tem zemeljskem, v vašm iztegovanju roke, v mišcah, v žvcih žvi tudi božnsko. In sedaj s prsti svoje leve roke dotikajte prste svoje desne roke; to se lahko naredi le v prostoru. To, da s svojo levo roko čtite desno in obratno, temu ne sledijo tista božnsko-duhovna bitja. Ta bitja sledijo desno in levo roko, ampak samo do trenutka dotika; čtenje med njima ob dotiku bogovi nimajo med svojimi sposobnostmi – to je nekaj, kar prihaja komaj iz prostora.«
»Ko gledate s svojim desnim in levim očsom imate smer pogleda z desne ali leve – tedaj imate v pogledu z leve vpliv bogov in v pogledu z desne vpliv bogov, ampak srečnje obeh je nekaj čsto čovešega.«
»Tako da za bogove postaja čoveši načn predstavljanja vse bolj nerazumljiv. In ravno ko to vzamemo kot pomembno, moramo nakazati na tisti
pomemben, usoden dogodek XIX. stoletja o katerem smo pogosto govorili, in ki se opisuje tako da rečmo: vladavina duhovnih bitij, ki se označjejo z imenom Gabrijel so se zamenjala z vladavino drugih duhovnih bitij, ki se označjejo z imenom Mihael.V zadnji tretjini XIX. stoletja postaja tisto duhovno bitje, ki ga imenujemo Mihael na nekakšn načn vladar v vsem, kar je duhovno u čoveših dogodkih na Zemlji.
In dokler je tisto bitje Gabrijel eno bitje, ki je bolj usmerjeno na pasivne značlnosti ljudi, je Mihael aktivno bitje, tisto bitje ki na nek načn pulzira v našh žlah, žvcih, dihanju in to s ciljem, da aktivno razvijemo kar pripada našmu čovešemu rodu v zvezi s kozmičim.
To je nekaj, kar stoji pred nami, kot nekakšn klic Mihaela: da postanemo aktivni, vse do našh misli, tako da kot ljudje zgradimo svoj pogled na svet, s svojo lastno notranjo aktivnostjo. Komaj tedaj pripadamo čsu Mihaela: ne da sedimo čkajočin puščmo, da se nam podajajo zunanja in notranja sporočla, ampak da aktivno sodelujemo na tistem, kar se nam daje iz zaznav, opazovanja in prežvljanja v svetu.
Gabrijel stoji, takorekočpovsem obnemel pred tistim, kar ima danes izobražn čovek v vsebini svoje zavesti. Ampak Mihael, ki je ozko povezan s silami Sonca lahko vsaj usmeri svoje delovanje v tisto, kar čovek oblikuje v mislih, ki so lahko impulzi za njegova svobodna dejanja.
V vse to se lahko vplete Mihael s svojo aktivnostjo in delom, in to sem poimenoval na primer v moji Tajni znanosti, svobodno čsto mišjenje, ki mora (mišjenje) biti pravi impulz v današjem čsu za individualno voljo čoveka, ki deluje v svobodi in tistim dejanjem, ki prihajajo iz impulza ljubezni. Mihael je š posebej temu blizu. Zato je on glasnik, ki so ga bogovi poslali dol, da bi do neke meje prevzel tisto, kar se sedaj prenaš iz emancipiranega znanja v z duhovnostjo-prežto znanje. Znanost, kot antropozofska duhovna znanost, ponovno prinaš duhovno v prostorno dojemanje in ga ponovno dela nadčtno; ona dela od spodaj navzgor – kot da moli roke od spodaj navzgor, da bi dosegla od zgoraj iztegnjene roke Mihaela.«»Ko bi ljudje razvili eno prostorno znanje in ko ga ne bi povezali z duhom (»produhovili«); ko bi ostali pri antropologiji in ne bi hoteli priti do antropozofije, tedaj bi se čs Mihaela iztekel, on bi odstopil od svoje vladavine in odnesel sporočlo bogovom, da se čovešvo žli ločti od svojih bogov.«
»Mihael ne bi smel povedati bogovom, č ljudje žlijo pravilno dokončti svoj razvoj: »Ljudje so se navadili da stremijo v vse samo prostorno, naučli so se prezira proti vsemu, kar žvi samo v čsu.«
»In tako lahko ljudje, ki ne žlijo samo stremeti v prostor, in ki se nočjo zadovoljiti samo s sprejemanjem stvari v materijalni obliki
, kot je to v navadi na začtku XX. stoletja, spet dojamejo, da se njihovo žvljenje lahko nadaljuje neposredno proti božnskemu žvljenju.Vidite, dragi prijatelji,
č se čovek ukvarja z antropozofijo v duhu znanosti o iniciaciji, tedaj to pomeni, da skrbi o kozmičih dogajanjih, o stvareh v katerih naj bi čovešvo delalo usklajeno z božnskim svetom. V današjem čsu je zelo veliko pod vprašjem, č se stvari ne dojamejo strogo in resno. Gre za to, ali hočmo posejati kal za tisto, kar mora biti pravilno v nadaljnem žvljenju z duhovnim svetom ali nočmo.In ko pomislite kako izjemno pomembno je to, kar je s tem povedano, tedaj boste naredili oceno koliko resnosti, kakšo notranjo črstost mora imeti duš, č žli narediti antropozofijo kot vsebino svojega predstavljanja, svojega miselnega žvljenja.«
(neformalni prevod iz spskega jezika
AKC Beograd,
prevod: Mile Galović
»Uzajamni odnos zvezda i čveka«
GA 219)
1. Prostorno predstavljanje kot tok in potreba evolucije):
Gre za to da smo – kot pravi R. Steiner – »vsi otroci čsa v katerem žvimo« in vsi razmišjamo materialno, neglede na to koliko mislimo, da smo duovno napredni. To je bila zahteva evolucije, ampak obstaja čs, ko je stvari potrebno prerasti.
2. Napredni, pravilno razviti duhovi in tisti duhovi, ki vodijo nazaj v prostorno dojemanje in dekadentnost zgolj-prostorne zavesti):
Tu smo lahko dalje sužji
dekadentnih duhov, ki nas žlijo obdržti na mestu (in vloga teh moč sigurno ni zanemarljiva – kar nam dokazuje vsa zanesenjaša in zavajalna literatura in informacije – na čst kateri tudi pišm to celotno besedilo kot predmet problema!).3. OPOZORILA:
Z napisanim besedilom – neglede na to, da lahko tako deluje – ne žlim zbuditi nikakrše razcepe, separatizem, nestrpnost... ampak vseemo jasno ločti tisto, kar zelo utemeljno ne sodi skupaj. Š enkrat poudarjam, da ne gre za kritiziranje posameznikov, nekatere od vas poznam, ostale bom z veseljem spoznal in poslušl kaj imate povedati 1.) objektivno in kakšo je 2.) vaš mnenje o tem.
Vsekakor bom hvaležn tudi za vsako kritiko mojega lastnega dela, saj se napači interpretaciji in napakam na žlost nikoli ni mogoč popolnoma izogniti.
Prosim vse prave poznavalce antropozofije, da se vključjo in navedeno dopolnijo s svojim komentarjem.
Hvala,
Radovan Jokanović
Ljubljana
Januar 2015