ZEMLJA – NAŠ DOM,  dokumentarni film

V 200.000 letih je na Zemlji človeštvo postavilo na glavo ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije na planetu. Cena, ki jo plačuje, je visoka in človeštvo se mora čim prej zavedati  svojega prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva in spremeniti vzorce potrošnje.  Z edinstvenimi posnetki iz več kot 50 držav sveta, vse je posneto iz zraka,  z dokumentarnim filmom  ZEMLJA – NAŠ DOM  je  Yann Arthus-Bertrand  položil temeljni kamen za zgradbo, ki jo moramo graditi  mi vsi skupaj.

Dokumentarni film ZEMLJA – NAŠ DOM  bo največji dogodek na svetu, prvič bo predvajan na isti dan v več kot 50 državah sveta.  Predvajan bo 5. junija 2009 na »Svetovni dan okolja«,  večinoma zastonj  in to  v kinu,  na TV,  DVD in medmrežju.

Soustvarjalec scenarija in režiser Yann Arthus-Bertrand je začutil potrebo ustvariti  film  pod vplivom  izjemnega vtisa, ki ga je na gledalce napravil Al Gorov film »Neprijetna resnica«. Seveda je od produkcije do snemanja in montaže tako ambicioznega projekta naletel na mnoge ovire. Film ZEMLJA – NAŠ DOM, ki je njegov režijski prvenec,  je posnet popolnoma v HD tehniki iz  helikopterja. Morali so premagati  tehnične ovire v zvezi s kamero in snemalnimi pogoji, ki so se spreminjali iz države v državo. Film so delali brez scenarija, imeli so le eno stran sinopsisa. Režiser je poznal zgodbo, ki jo je želel povedati, a obseg pripovedi se je večal s snemanjem.

V jedru filma je jasno sporočilo : imamo večji vpliv na Zemljo kot ona lahko prenese. Smo preveč potrošniški  in preveč smo izčrpali naravna bogastva.  Iz zraka lahko vidimo zemeljske poškodbe. Film razmišlja o nastalem položaju in nas priganja k ukrepanju. Daje težo argumentom okoljevarstvenih organizacij, ki nas svarijo pred pretirano potrošnjo. Prav zaradi tega je bil film distribuiran kot še nikoli doslej : zastonj, kamorkoli je mogoče. Tako naj bi film prišel do ljudi, katerih potrošnja ima direkten vpliv na Zemljo, da bi začutili potrebo spremeniti svoje življenje. Režiserja je pri nastajanju besedila, ki je seveda kritično, navdahnila knjiga znamenitega ameriškega okoljevarstvenika Lesterja Browna »Država sveta«. Scenarij mu je pomagala oblikovati Isabelle Delannoy. Glasbo je ustvaril Armand Amar, eden najboljših francoskih glasbenikov in poznavalcev svetovne glasbe.

Režiser je pri ustvarjanju ritma filma želel, da si film vzame svoj čas. Veliko prizorov je v počasnem gibanju. Ugajala mu je predvsem opazovalna funkcija filma. Film naj bi ljudi pripravil k poslušanju, razmišljanju.

Vse emisije izpušnih plinov (ogljikov dioksid) so bile preračunane in nadomeščene z denarjem, ki so ga  porabili  za proizvodnjo čiste energije. Zadnjih deset let je bilo temeljno delo Yanna Arthusa –Bertranda nadomeščanje ogljika.

Mednarodno distribucijo je prevzel Luc Besson. Skrb za okolje, ki  jo je kazala vladna politika, se je izkazala za nezadostno.  Medtem ko so naredili  korak naprej, je Zemlja naredila deset korakov nazaj. Luc Besson  se strinja, da moramo vsi  prispevati toliko, kolikor  in kadarkoli lahko. Če si milijarda ljudi enako prizadeva, je to tisočkrat učinkovitejše kot katerakoli vladna politika. Bessonovo prizadevanje, da omogoči zastonj distribucijo filma na kateremkoli formatu, je namenjeno državljanom,  ne poslovnežem. Film bo predvajan na javnih televizijah, 5. junija, na svetovni dan okolja, kar je velika simbolika. Film bo močan signal tistim, ki so na oblasti. Dejstvo, da je bil film posnet izključno s pomočjo okoljsko dragih letalskih potovanj, utemeljujejo, da drugače tega filma ni bilo mogoče realizirati. Vendar je helikopter za vsa potovanja onesnaževal okolje manj  kot to stori eno samo potniško letalo, ki leti prazno iz Pariza v Los Angeles , da pobere potnike. Koliko emisij povzročijo vsakodnevno prazna letala.

Predsednik glavnega sponzorja  PPR  François-Henrie Pinauls  je naglo vključil PPR  v ta ambiciozni globalni projekt. Finančno je v treh letih prispeval 10 milijonov evrov, da bi zagotovil  film zastonj. PPR se ukvarja z okoljevarstvenim in družbeno odgovornim delom že več kot 10 let. Kot družba izpolnjuje lasten okoljevarstveni nastop in opogumlja zavedanje drugih. Če družbe kot je PPR ne bodo zaupale ciljem, ki jih zastopa film  ZEMLJA – NAŠ DOM, potem ni upanja za naš planet. To je vitalna odgovornost družbe in prav tako posameznika.

Ekipa Yanna Arthusa-Bertranda je v treh letih realizirala film, ki je vrhunec njegovega 30-letnega trdega dela v zvezi z našim planetom. 2006. leta je pridobil producenta Denisa Carota (Elzévir Films) kljub režiserjevi norosti, da naj bi bil film predvajan zastonj. Treba bi bilo najti sponzorja, ki bi bil sposoben investirati v film.  Potreben je bil tudi mednarodni distributer, ki bi bil sposoben film globalizirati. Edini, ki je verjel v projekt in  bil pripravljen  vanj investirati je bil Luc Besson  iz  EuropaCorp.

Potem je bil izdelan načrt, ki je vključeval 54 držav, 217 snemalnih dni in  488 ur posnetega gradiva. Producent Jean de Trégomain in vodja za izbiro lokacij Claude Canaple, sta oblikovala shemo, po kateri so tri filmske ekipe delale simultano 21 mesecev na vseh štirih straneh  planeta.  Zahtevnemu snemanju v helikopterju je ustrezala kamera : Gyro-Stabilized Cineflex HD. Z njo je ravnal  Tanguy Thuaud, ki ima 12 let izkušenj snemanj z zraka. Yann Arthus-Bertrand je fotografiral z zraka. Bili so problemi z opremo, stabilnostjo plovila, vremenom, komunikacijami z bazo. Največji problem pa je bil helikopter, ki ima dovolj goriva za 2 do 2,5 ur leta, lokacije pa so bile včasih oddaljene od baze tudi 30 minut.

Toda tehnični problemi niso bili nič v primerjavi z administrativnimi, ki so se menjali v vsaki državi v skladu z lokalnimi običaji in načinom dela. Največji  birokratski problem je bila Indija. Nekatere države, kot je Sirija, pa prepovedujejo uporabo kamere.

Snemanje se je začelo brez scenarija. Po enem letu snemanj je Yann Arthus –Bertrand zaprosil Isabelle Delannoy, da je z njim pisala zgodbo.  »Slike so pripovedovale svojo zgodbo«, je dejala  Isabelle. »Spominjam se šoka ob gledanju posnetka, ki je ujel zvezo med vodo, nebom in zemljo.  Z Yannom sva ugotovila, da je to neomajna zveza med elementi, med človeškimi bitji in Zemljo, kar nas je fasciniralo. Vodi nas nazaj k izvoru Zemlje, kajti železo v naših telesih  je prišlo iz zvezd, ki so eksplodirale nad Zemljo pred milijardami let.«

So slike. Je besedilo. Je pa tudi glasba, ki spremlja, vodi, razkriva čustva, nikoli ni preobilna in nepotrebna. Skladatelj Armand Amar je z budimpeštanskim simfoničnim orkestrom in šanghajskim ansamblom tolkalcev ustvaril glasbeno spremljavo, ki ponuja slikam gibanje in emocije, ki jih izziva njihova vizija. Filmski ritem je opazovalen, preudaren. Najvažneje je pustiti slikam dihati. Obstajajo tudi neme slike. Ko letimo nad pokrajinami, potrebujemo tišino.

Ker Yann Arthus-Bertrand ni mogel biti prisoten na vseh lokacijah hkrati, je vsak dan dobil neke vrste kompilacijo, kjer so bili sestavljeni vsi posnetki. To je olajšalo delo tudi montaži filma.

To je prvi film, ki je bil 100% posnet iz zraka, kar je režiserjev zaščitni znak.  Film je vrhunec vsega, kar je videl v več kot 20 letih in prenesel v objektiv, da lahko vidi to čim več ljudi.  Isabelle Delauney : »Film kaže nadarjenost človeških bitij in njihovo zmožnost prilagajanja okolju in tega sebi. Veliko vprašanje je, kako bomo izbrali eksploatacijo naše nadarjenosti.«