10. dnevi dr. Rudolfa Steinera Donji Kraljevec, 06. in 07.06.2015

Cenjeni ljubitelji antropozofije.

V rojstnem mestu dr. Rudolfa Steinera, Donjem Kraljevcu na Hrvaškem, so se nedavno odvijali deseti dnevi dr. Rudolfa Steinerja. Tokrat je bila tema waldorfska pedagogika in biodinamika.

Predavanja

Predavatelji treh zanimivih predavanj so bili:

∼   Marina Špodnjak iz Rijeke (Hrvaška), waldorfska vzgojiteljica in učiteljica – Waldorfska šola Rijeka ter predsednica Zveze waldorfskih inštitucij in inicijativ Republike Hrvaške.

∼   Severina Mulazzi iz Trsta (Italija), waldorfska učiteljica od

leta 1987 ter predavateljica na waldorfskem seminarju za

učitelje.

∼   Manuela Radauer iz Salzburga (Avstrija), Center za

pedagogiko zaščite živali in poljedelstva, ustanoviteljica in

ravnatelj centra »Tiere hautnah«.

Delavnice

∼   Melita Novičak: waldorfska pedagogika

∼   Severina Mulazzi: doživetje barv

∼   Sunčica Vidulić Vulelija: Igranje v orkestru lir

∼   Vida Talajić Čuletić in Mario Čuletić: pedagoški

aspekti evritmije

∼   Tobias Antonietti in Radovan Jokanović: delavnica

svetlobnega korena, izdelava hotela za žuželke in

urejanje vrta

 

Nekaj zanimivosti s predavanj

Manuela Radauer z biodinamično - pedagoške posesti, ki je oddaljena le 10 minut od centra Salzburga, je govorila o iniciativi, katere cilj je, otrokom omogočiti ponoven stik z naravo.

Iz antropozofije vemo, da se moramo truditi vzpostaviti harmonično vez med glavo, srcem in roko (mišljenje, čutenje in volja) do 21. leta starosti posameznika. Eno izmed pomembnih orodij za doseganje tega cilja je življenje v skladu z naravnimi ritmi, zato se prva učna ura na tej kmetiji prične z delom v naravi, torej z delom z rastlinami in živalmi.

Delo v naravi človeka prizemljuje, kar je še posebej pomembno v današnjem času

preobremenjenosti z informacijsko tehnologijo. Delo v naravi, kot sobivanje z naravnim, v človeku prebudi voljo in občutek, koliko nas živali potrebujejo, kot tudi dojem o temu, v kolikšni meri se žival za človeka žrtvuje.

Pedagoški proces poteka skozi prakso, saj se otroci učijo iz dejanskih primerov (praktično) in ne

abstraktno v učilnicah: naprimer pri uri matematike se tega kaj je obseg , učijo skozi merjenje   travnate površine, ki jo bo potreboval konj, ali pa se naprimer pri uri kemije učijo, kako se apno ločuje od zemlje.

Posest in šola sta odprta za vse otroke, čeprav sem prihajajo predvsem otroci z motnjami v socialnih

odnosih. Obiskujejo jih tudi otroci z zdravstvenimi diagnozami, s katerimi se izvajajo določene  terapije z delom z živalmi. Praksa je pokazala, da so za otroke, ki ne želijo socialnega kontakta (naprimer za otroke, ki so travmatizirani predvsem zaradi zlorab) posebej primerne ovce, medtem ko

so kokoške primerne za vzpostavitev komunikacije učiteljev z otroci z avtizmom, kot tudi hiperaktivne

otroke.

Osnovno vodilo je, da učitelji vsakega otroka vodijo po posesti in iščejo primerno žival za treapijo.

Končni cilj je usmerjen k premagovanju lastnih slabosti skozi delo (voljo).

Osnovna šola od prvega do devetega razreda je priznana in po končanem izobraževanju otroci lahko

nadaljujejo šolanje kjerkoli.

Severina Mulazzi je najprej poudarila, da smo v letu 2015, in da mora biti učenje na stopnji časa v

katerem živimo, nato je nadaljevala z vajami, ki jih je podal Rudolf Steiner.

Kot prvo naj bi kot pedagogi (kot tudi vsi, ki težijo k razvoju) izvajali vajo koncentracije na določen predmet. Izvajala naj bi se dnevno en mesec kot objektivno opazovanje. Pozorni moramo biti na to, da med našo misleno aktivnostjo ne dovolimo prodor spontanim mislim. Vaja naj bi pedagogu pomagala razviti sposobnost koncentracije na otroka, ki ga moramo budno opazovati (reakcije na ljudi, okolico, barve ki jih ima rad ...). Severina poudarja, da je problem današnjega časa slaba koncentracija otrok, kar je pa predvsem posledica nekoncentriranih odraslih v njihovi okolici t.j. otrokov vzor.

Kot drugo vajo je navedla delo oz. akcijo. Vsak dan, en mesec dolgo, naj bi izvajali ob enakem času

eno malo nepomembno stvar. Skozi to razvijamo svojo voljo: »jaz se odločam in se tega držim!«. Kot tretje je omenila pozitivnost. V vsaki stvari je potrebno najti entuzijazem ter zorni kot lepega. Biti brez predsodkov pa je kakovost ljudi bodočnosti. Praksa med otroci kaže na to, da če smo brez predsodkov otrok ne postavlja neumnih vprašanj, ter vprašanja »zakaj«.

V prvem razredu OŠ naj bi se otrokom pripovedovalo veliko pravljic, v drugem veliko zgodb o svetih

ljudeh in basni. V tretjem razredu se začnejo pojavljati pravila. Iz pentatonike pri glasbi prehajamo na kvarto, učimo se pravila v predmetih (slovnica, merske enote, ...) ter pripovedujmo zgodbe Stare Zaveze (ne v smislu religije, ampak zapovedi), kjer otrok občuti pravilnost svojih dejanj.V četrtem

 

razredu se ponavadi pojavi obdobje t.i. »rubikona«, zato je zelo pomembno pripovedovati biografije velikih osebnosti iz zgodovine ter nordijsko mitologijo, ki daje hrabrost, saj otrok mora narediti odločitev. Vse umetniške dejavnosti (evritmija, glasba, zbor, slikanje, modeliranje, ...) pa pomagajo kot most.

Za konec je bila poudarjena še pomembnost dnevnega stika z naravo, ter kmetovanja v šolah. Rudolf

Steiner omenja, da mora biti otrok vsak dan v naravi, saj je narava ritem principa Očeta (Boga), zato je popolna. Problematika umetnih dekadentnih ritmov oz. »neritmov«, ki jo daje npr. tehnologija - ni bila izpostavljena.

Vizija za naslednjih 10. let

 

 

 

 

 

 

 

O viziji za naslednjih 10 let so govorili Peter Daniel Porsche, pokrovitelj in prijatelj Centra dr. Rudolfa Steinerja, Vera Koppehel, evritmistinja in organizatorka iz Basela, Branimir Bajić, generalni manager Term Sveti Martin in Sandra Percač, ravnateljica Centra dr. Rudolfa Steinerja.

Stična točka vseh naštetih, kot tudi ostalih udeležencev je bila ta, da Center mora zaživeti še z

dogodki, ter začeti delovati kot mesto srečanja vseh ljudi.

Velika zahvala gre tudi vodstvu celotne organizacije, ki je omogočila dogodek v novem, skoraj

dokončanem Centru: Sandra Percač, Vera Koppehel in Peter Daniel Porsche.

Pripravil: Radovan Jokanović Ljubljana, Junij 2015